Piknik smo začeli ob dvanajsti uri, najprej z aperitivom, malce pogovora o temah proizvodnje, se pravi projektov, ki so se delali danes in potem na hrano. Ni minilo deset minut, ko smo se na hitro dogovorili za nogometno tekmo »PISARNA« proti »PROIZVODNJA«, rezultat je bil pravičen in sicer 3:3. Piknika se sicer niso udeležili vsi, se pa ga je udeležilo dobra polovica vseh zaposlenih, zato smo po tekmi organizirali še »Igre brez meja« v naši izvedbi, najprej vrtenje okoli palice (15 obratov), potem si »zajahal« metlo, naredil slalom med steklenicami, odložil metlo, stekel do žoge in streljal na gol tako dolgo, da se premagal vratarja med vratnicami. Na koncu igre si moral spiti še en štajerski špricer, ki ga sestavlja 2,8 dcl vina in 0,2 dcl radenske. Rezultati so bili zelo izenačeni, vendar je v finalu po hudem boju zmagal eden izmed starejših tekmovalcev, vodja proizvodnje. Zelo zabavna igra, ob kateri smo se nasmejali do solz.

Po športnih aktivnostih smo šli spet na hrano, nazdravljanje in igranje kart. Na Japonskem imajo tovrsto druženje kot redne dogodke po delu, tako lahko nadrejeni izvedo tudi, kaj teži zaposlene in to skušajo odpravit. Teh dogodkov potem nikoli ne komentirajo na delovnem mestu in prav je tako, kar se zgodi na takšnih dogodki, naj tam tudi ostane.

Dogodki, kot je bil danes ta, so zelo pomembni za moštveni duh v podjetju, za delovanje enote in za krepitev zaupanja drug do drugega. Takšna druženja bi morala biti v vsakem podjetju navada in ne zgolj slučaj, kot se kdaj zgodi tudi pri nas. Čeprav se vidi, da so se skupine ljudi oblikovale tako, kot so tudi skupaj po oddelkih v podjetju, so se skozi noč vedno bolj mešale. Tako nastajajo nove vezi. Preživel sem še en super dan v družbi zaposlenih in upam, da bo takšnih dni še veliko več.