Podjetje Baumüller Dravinja je bilo ustanovljeno pred 21 leti in je del skupine Baumüller s sedežem v Nürnbergu, ki je v 100-odstotni lasti družine Baumüller. Podjetje se je v letih prejšnjega desetletja začelo preusmerjati s predvsem tiskarskega področja še na druga, kot so predelava plastike, strojegradnja, avtomobilska in prehrambna industrija, medicina in medijska tehnika. »Odločitev, ki sva jo tedaj skupaj sprejela s kolegom Helmutom Haufom, prokuristom, ki skrbi  za prodajo in nabavo, jaz pa za razvoj in kadre, se je hitro izkazala kot pravilna. Tudi leto 2008, ko nam je kriza prepolovila prihodke, smo uspešno prebrodili in od leta 2009 je naša rast zelo zanesljiva in konstantna. Počasi se uveljavljamo tudi na področju medijske tehnike in obdelovalnih strojev za les,« pripoveduje tehnični vodja in prokurist Jožef Klajnšek. Prav razpršenost poslovanja z različnimi branžami jim po Klajnškovem mnenju zagotavlja, da se tudi v primeru nove gospodarske krize podjetje ne bi več tako močno zamajalo. »Kriza nikoli ne doleti vseh panog hkrati. In prav to, da delamo za različne naročnike, je naša prednost.«

Podjetje je v zadnjih petih letih zraslo s 4,5 milijona evrov prihodkov od prodaje na dobrih 15 milijonov. Klajnšek za letos napoveduje nekoliko bolj umirjeno rast, vendar pa lahko že sedaj po sklenjenih poslih pričakuje okoli 10-odstotno rast. Njihovi glavni trgi so Nemčija, Avstrija, Češka, Španija. Rast podjetja, ki je sicer tudi močno vpeto v lokalno okolje, podpirata sodobna tehnološka oprema in računalniško podprto poslovanje, ki s pomočjo uvedbe QR-kode zagotavlja spremljanje prav vsakega izdelka posebej, poslovodstvu pa vsakodnevno spremljanje podatkov o proizvodnji, kar mu omogoča tudi hitro odzivanje na razmere. 

Njihov moto je: »Vse je mogoče narediti.« Vodstvo Baumüllerja Dravinja uživa izjemno visoko zaupanje lastnikov, komunikacija z vodstvom koncerna poteka večkrat mesečno, dvakrat na leto jih lastniki obiščejo v Slovenskih Konjicah. »Če bi poklical v Nürnberg in predlagal, da začnemo polniti balone, ker je to dobičkonosno, bi dobili zeleno luč,« je slikovit Klajnšek tudi glede samostojnosti poslovanja podjetja Baumüller Dravinja, ki sicer s podjetji iz skupine Baumüller ustvari petino celotnega prometa, preostalo so kupci, s katerimi poslujejo neodvisno.

Lastniki ves dobiček, ki ga ustvari njihova konjiška gazela, puščajo v slovenskem podjetju, ki ga usmerjajo v razvoj in vlaganja tako v tehnologijo kot zaposlene. Letos so samo v novo tehnologijo vložili milijon evrov, saj si prizadevajo biti pri proizvodnji od zunanjih partnerjev čim bolj neodvisni. V svojo dejavnost si sicer prizadevajo vpenjati predvsem lokalne podizvajalce.

Delajo v treh izmenah, izdelujejo pa majhne serije in tako ostajajo izjemno prilagodljivi. Njihov paradni konj so elektroomare, ki jih lahko tudi v celoti ožičijo, kar je njihova konkurenčna prednost.  Kupcu ponudijo izdelek »na ključ«, torej od ideje do razvoja in izdelave produkta. Trenutno imajo tudi pet kupcev, ki jim pomagajo s svojim razvojnim birojem. S kupci skušajo skleniti letne dogovore in s tem zagotoviti tako sebi kot kupcem lažje načrtovanje poslovanja. »Naši izdelki so kakovostni, smo visokoproduktivni in fleksibilni in tudi zato nočemo biti najcenejši,« poudarja Klajnšek, ki je prepričan, da prav produktivnost in fleksibilnost kupce prepričata o sodelovanju z njimi. 

Tako kot za večino gazel je tudi za  Baumüller Dravinja precejšnja ovira pridobivanje ustreznega kadra. Večina proizvodnje zahteva ročne spretnosti, avtomatiziran je le razrez pločevine. Ljudi za proizvodnjo želijo dobiti predvsem iz lokalnega okolja, četudi nimajo ustrezne izobrazbe. Zato jih usposabljajo sami – potrebujejo pa predvsem kovinarje in električarje. Tudi za višjestrokovni kader  predvsem elektro- in strojne stroke ni enostavno, zato skušajo med drugim čim bolj tesno sodelovati s Šolskim centrom Zreče, trenutno pa imajo sklenjene tudi tri kadrovske štipendije.

Klajnšek, po osnovni izobrazbi strojnik, večkrat dnevno z obhodi po proizvodnji ohranja stik s procesi in tako tudi v neposrednem pogovoru s sodelavci spremlja poslovanje. »Ljudi zanimajo uspešnost našega podjetja in načrti,« pravi Klajnšek, ki je sicer prepričan, da bi podjetje v primeru njegovega odhoda nemoteno uspešno delovalo še naprej. Z vodji oddelkov imajo sestanke enkrat na teden, dnevne kratke sestanke pa so pred časom ukinili, saj jim vse nujno potrebne aktualne podatke sedaj zagotavlja uvedba tako imenovanega work flowa. S ključnimi kadri sam opravlja letne pogovore, v prihodnje bodo uvedli tudi pravilnik o nagrajevanju, sicer pa vsako leto izvedejo  anketo o zadovoljstvu zaposlenih. Komunikacija s celotnim kolektivom poteka tudi prek vodij, nedavno pa so na oglasni deski podjetja začeli objavljati pohvale sodelavcem.