Popoldan prestavim v višjo prestavo in z Mijo kar nekaj časa možgansko nevihtiva o možnostih financiranja v prihodnje. Poleg lastnih sredstev razvoj v Uniki financiramo iz državnih in evropskih subvencij. Brez teh vložkov je razvoj visokotehnoloških produktov praktično nemogoč, prinašajo pa tudi določene omejitve, saj je ves program razvoja potrebno opredeliti v začetku projekta, kasneje v teku projekta pa so možni le minimalni popravki. V tem pogledu je tvegani kapital precej bolj fleksibilen.

Popoldan preskočim tradicionalni petkov "drinkabout", to je skupen obisk puba z ekipami iz podjetij v okviru tako imenovanega londonskega Tech Cityja, in čas porabim skupaj z Vesno za iskanje stanovanja. Trenutno sva namreč začasno nastanjena pri kolegu Boštjanu. Pogoste selitve so ena večjih težav Londona in sorodnih mest. Že pred leti je bila objavljena študija, da zastoji v londonskem prometu povzročijo letno za okoli 1,75 milijarde funtov izgubljene produktivnosti - sprašujem se koliko dodatne izgubljene produktivnosti gre na račun iskanja bivališča in selitvene logistike. Na drugi strani obstaja ocena, da bo do leta 2020 primanjkovalo bivalnih prostorov za okoli dva milijona ljudi - za eno celo Slovenijo!