Okoli osemdeset odstotkov orodij naredijo za livarsko industrijo, petino pa za podjetja, ki potrebujejo orodja za predelavo plastičnih mas. V Sloveniji so med petimi največjimi zasebnimi orodjarnami. Lansko leto so sklenili z 2,62 milijona evrov prihodkov, konec letošnjega leta pa pričakujejo celo petino več prihodkov.


Izvozijo 90 odstotkov. Njihovi glavni trgi so Nemčija, Švica, Belgija, Madžarska, Poljska, v manjšem obsegu pa še Italija, Slovaška in Avstrija. V zadnjem času se zavestno preusmerjajo z nemškega trga na belgijskega, ker se na krizo ne odziva tako izrazito kot nemški. Franjo Gorjak, ki vodi podjetje, je prepričan, da ima njihova panoga izjemen potencial. »Potrebe po specifičnih orodjih bodo rasle. Trend je, da se serije zmanjšujejo, vzporedno pa se povečuje njihova širina. Poleg dizelskih in bencinskih motorjev je vse več električnih, za njihovo izdelavo pa so potrebna posebna orodja. Želim si, da bi prodrli tudi na ameriški in azijski trg.« 

Svojo blagovno znamko Gorjak – podjetje se  ponaša tudi z visoko bonitetno oceno A1++ in nadpovprečno dodano vrednostjo na zaposlenega, ki znaša 41.333 evrov – so pri kupcih že dobro uveljavili, nove posle pa pridobivajo predvsem prek priporočil. Največ konkurentov imajo na Poljskem in Slovaškem. Veliko vlagajo v razvoj predvsem iz lastnih sredstev, pred letom dni so za nakup pridobili tudi denar iz razpisa Slovenskega podjetniškega sklada P4.

Imajo sistem za avtomatizacijo dobave, kar jim zagotavlja najprimernejši čas in najustreznejše količine potrebnega materiala. Pred časom so poskrbeli tudi za še bolj finančno stabilno poslovanje, saj ne sodelujejo več s strankami, ki ne plačujejo, s kupci pa imajo dolgoročne pogodbe.
Da ohranjajo sorazmerno neodvisnost, z nobenim kupcem ne ustvarijo več kot petino prometa. Ker tudi z dobavitelji sodelujejo na dolgoročni osnovi, si lahko izbojujejo  nekoliko ugodnejše cene materiala.


Vzgoja dobrih orodjarjev traja skoraj pet let, in ker jih na trgu dela ni, saj jih naš izobraževalni sistem za to ne uči, jih morajo vzgojiti in usposobiti sami. Zato so v podjetju, ki trenutno zaposluje 50 ljudi, vzpostavili sistem prenosa znanja. »Tako nismo odvisni od trga dela in nismo prisiljeni v krajo kadrov drugim orodjarjem. Ustvarili smo izjemno ekipo,« je ponosen Gorjak. Podjetje raste postopoma, so pa za primer širitve v večje prostore v bližini sedanjih že kupili zemljišče. Direktor nekatere naloge že prenaša na sinova in druge ključne zaposlene. Imajo vzpostavljen srednji menedžment, ki ima sicer veliko pristojnosti, a tudi odgovornosti.


Zavzetost zaposlenih se jim zdi izjemno pomembna, zato si prizadevajo, da bi sledili njihovim interesom, zagotavljajo jim dodatno izobraževanje, udeležbo na sejmih in različne obiske. Ker šolski sistem ne zagotavlja ustreznega znanja in kadrov, si prizadevajo čim več znanja pridobiti sami in od strank.


Ekipa podjetja Orodjarstvo Gorjak je mlada, saj je njihova povprečna starost manj kot 35 let. Vodje in tudi direktor imajo svoja vrata za pogovor s sodelavci vedno odprta. So  kolektiv z ne preveč sestanki, saj večina njihove komunikacije poteka po elektronski pošti, sestanke pa imajo predvsem v zvezi s projekti. »Nočemo biti podjetje, ki je paralizirano zaradi internih sestankov. Ideje in izzive, ki potrebujejo hitro rešitev, prediskutiramo sproti,« poudarja Franjo Gorjak, do katerega pa večina problemov sploh ne pride, saj so za njihovo reševanje odgovorni vodje

.
V prihodnje si želi preudarne in ne prehitre rasti podjetja, želi še naprej imeti dobre odnose s sodelavci,  ob tem pa še nekoliko razširiti pahljačo kupcev ter izboljšati kakovost izdelkov, ki jim bo še naprej zagotavljala konkurenčnost. Podjetje si prizadeva biti tudi v lokalnem okolju za zgled. Prizadevajo si, da zaposlujejo ljudi iz bližnje okolice, pomagajo svojim zaposlenim in drugim občanom ter društvom, medtem ko jim poslovna darila izdelujejo pri njih zaposleni ljudje.