Enako sliko kažejo podatki o zaposlitvah. Sto dravsko-pomurskih gazel je ustvarilo 2442 novih delovnih mest, kar pomeni podvojitev v petih letih, regijsko gospodarstvo kot celota pa je v istem času izgubilo  9623 delovnih mest, kar je 12 odstotkov. Oba kazalnika sta primerljiva s prispevkom lanskih 100 gazel na lestvici 2013: te so v petih letih, od 2007 do 2012, prodajo povečale za 180 odstotkov in ustvarile 2229 novih delovnih mest.
 

Še povišale dodano vrednost

Gazele dravsko-pomurske regije so se ponovno odrezale tudi po rasti dodane vrednosti, ki je znašala 165 odstotkov (lanske gazele 152 odstotkov), medtem ko je regijsko gospodarstvo zabeležilo 7-odstotni upad dodane vrednosti. Povprečna dodana vrednost na zaposlenega v dravsko-pomurski regiji je sicer pod slovenskim povprečjem (39.049 evrov na zaposlenega) in po podatkih za leto 2013 znaša 35.444 evrov na zaposlenega. 
Po velikosti je med stotimi dravsko-pomurskimi gazelami 63 odstotkov (lani 70 odstotkov) mikropodjetij, dobra četrtina (27 odstotkov) je malih podjetij (lani 19 odstotkov), med preostalimi pa je sedem odstotkov (lani 6) srednje velikih in trije odstotki (lani 5) velikih podjetij. V letu 2013 je povprečna gazela v tej regiji zaposlovala 41  sodelavcev (lanske gazele 45).
 

Povečale verjetnost preživetja

Delež kapitala v strukturi financiranja gazel dravsko-pomurske regije znaša približno 38,8 odstotka (lanske gazele 41 odstotkov), kar pomeni višji finančni vzvod in zadolženost glede na gospodarstvo te regije, ki ima 45-odstotni delež kapitala v strukturi financiranja.
Kljub temu imajo podjetniške gazele dravsko-pomurske regije v primerjavi s povprečnim podjetjem v regiji bistveno večjo verjetnost preživetja: kazalnik verjetnosti neuspeha v naslednjih dvanajstih mesecih, ki ga po lastni metodologiji (Failure Score Model) izračunava družba Bisnode, dosega vrednost 71 (lanske gazele 69), medtem ko regijski indeks znaša le 45.