»S kandidati, ki se vključijo v izbor, člani metodološke komisije izvedejo intervjuje. Na podlagi opravljenih intervjujev, finančnih podatkov in podatkov o podjetju ter bonitetnih poročil metodološka komisija izbere po tri nominirance za regijsko gazelo leta,« pojasnjuje metodologijo izbora Gazela, ki letos praznuje že 14 let, mag. Edita Krajnović, vodja metodologije.


Kakšna je povprečna gazela, ki je letos prišla v regiji v najožji izbor?

Letos je bilo med regijskimi nominiranci, torej kandidati za regijsko gazelo, nadpovprečno veliko, pravzaprav kar presenetljivo veliko podjetij z najvišjo boniteto A. Po velikosti prevladujejo mikro in mala podjetja, teh je malo več kot 80 odstotkov, 11 odstotkov je srednjevelikih in 6 odstotkov velikih. Po obsegu prometa se kandidatke razlikujejo tudi 10-kratno – najmanjša ima prometa okoli dva milijona evrov, največja 24 milijonov evrov. Isto velja za število zaposlenih – imajo jih od 16 pa vse do 170, največje, kot skupina, pa čez 1.000 Razlike so tudi v dodani vrednosti na zaposlene: nekatere gazele jo dosegajo nekoliko pod ali okoli povprečja Slovenije, druge pa visoko presegajo. V vseh primerih pa so zavidljive podjetniške zgodbe in prepoznavanje zdravega ravnovesja med ambiciozno vizijo in preudarno rastjo.


Kako pomembna sta pri izboru najboljših gazel delež izvoza in rast zaposlovanja?

Zelo. Rast zaposlovanja je eden od temeljnih postulatov izbora Gazela. Nenazadnje je v sedemdesetih letih raziskovalec David Birch opredelil gazele prav z indeksom DaBeg, ki omogoča primerjavo dinamike zaposlovanja med različno velikimi podjetji. Prav tako je pomemben dejavnik mednarodnega poslovanja. Živimo v globaliziranem svetu in sploh za Slovenijo, ki je v svetovnem merilu ´nano majhen´ trg, je pomembna odprtost v svet. Samozavest in sposobnost tekmovati na mednarodnih trgih, se dokazovati v svetovni  konkurenci – to šteje. Prav tako pa je pomemben vidik poslovnega modela, njegova ocenjena vzdržnost in stabilnost. Razprave metodološke komisije so v tem smislu pravo bogastvo, z vidika soočenja mnenj, prepoznavanj tveganj po eni strani in potenciala po drugi.


Kaj pa zadolženost?
Če ponovno izhajamo iz slovenskega gospodarstva kot celote: zanj je značilna visoka zadolženost: veliko podjetij je v preteklosti financiralo razvoj pretežno z zadolževanjem, manj pa iz ustvarjene dodane vrednosti. Zato so vedno glasnejša opozorila bank in gospodarstvenikov, da mora slovensko gospodarstvo povečevati donosnost in razvoj financirati iz dobička, ne le z zadolževanjem. Pri gazelah je ta logika praviloma že prisotna: previdnost pri zadolževanju in odločanje za dolžniški vir v primeru, da je vnaprej z dovolj visoko verjetnostjo zagotovljen posel in zaslužek. Kot pravi kolega v metodološki komisiji, ki izhaja iz podjetniške družine: če podjetnik kupi za nekaj milijonov evrov vreden stroj, je predpogoj, da ima že vnaprej zagotovljenih naročil za nekaj let. Drugače v stroj ne bi investiral. Torej: zadolženost da, a praviloma povezana z investicijami in pričakovanim poslom. Statistike po posameznih regijah še pripravljamo, znane bodo v začetku septembra. Je pa veliko podjetnikov, s katerimi smo letos opravljali intervjuje, poudarilo, da že občutno zmanjšujejo zadolženost in da si prizadevajo za doseganje čim višje dodane vrednosti.
Verjetno je pričakovati, da bodo Gorenjci ponovno in tradicionalno med manj zadolženimi. Z Gorenjci je povezana še ena anekdota: pogovarjala sem se s podjetnikom, ki se letos ni odločil za sodelovanje v izboru, četudi njegovo podjetje neprekinjeno raste že 21 let. In kako pojasnjuje veliko število gazel v njegovem kraju? »Ja, Gorenjci smo, veste…« Morda je kaj tudi na tem (smeh).

Zakaj je pomembno tudi merjenje indeksa verjetnosti preživetja, ki ga po lastni metodologiji meri Bisnode, metodologija izbora pa upošteva zadnja tri leta, ter kaj vse zajema?

Sestavni del analitičnih podatkov, ki jih upošteva izbor, je torej tudi tako imenovani indeks verjetnosti preživetja, Failure model score, ki ga po lastni metodologiji izračunava družba Bisnode.  Ta temelji na dvajsetih podatkih, zajetih iz štirih segmentov: finančnih podatkov (bilančnih postavk, rasti, kazalnikov), demografskih podatkov (dejavnost, regija, starost podjetja,...), plačilnih navad podjetja in javnih podatkov (tožbe, blokade podjetij, blokade TRR). Vsak segment ima svojo težo in tudi vsak posamezni kazalnik v segmentu prav tako. Uteži in kazalniki so sestavljeni v kompleksno formulo, ki izračunava verjetnost propada podjetja – tako, da dobrim podjetjem dodaja večje število točk, slabim pa majhno število točk. Indeks se giblje od nič do sto, nacionalno povprečje znaša okoli 50. Podjetja, ki se uvrščajo v izbor, imajo vrednost indeksa nad 70, tudi nad 90, kar pomeni visoko verjetnost preživetja.

Kako še lahko preverjate trajnostno rast gazel?

Namen iskanja gazel je predstaviti hitro rastoča podjetja, ki imajo tudi dobre možnosti za nadaljnjo rast in razvoj. Medtem ko s finančnimi podatki najdemo podjetja, ki so bila uspešna v preteklosti in  dobimo tudi informacijo, kakšna je njihova verjetnost preživetja, z intervjuji testiramo in vsebinsko raziskujemo njihovo sposobnost prihodnje uspešnosti. Iščemo karakter gazele – ne toliko, v kateri industriji delujejo in na katere trge izvažajo, temveč, katere so njihove vrednote, kateri so gradniki, ki zagotavljajo velike možnosti za uspeh v katerikoli panogi. Vprašalnik, ki ugotavlja trajnostno rast, smo razvili v sodelovanju z mag. Andrejo Lavrenčič z ljubljanske ekonomske fakultete, ki je svoje magistrsko delo na Warwick univerzi ´Leading our of Complacency: Transforming Complacent Organization´ posvetila prav agilnosti, preseganju samozadovoljstva in trajnostnemu razvoju organizacij. 

Koliko gazel je torej od leta 2000 zašlo v resne poslovne težave oziroma v stečaj?

Analiza uspešnosti poslovanja gazel je v teku prav v tem obdobju. Prvi podatki kažejo, da je s poslovanjem, če upoštevamo celotnih 14 let izbora, prenehalo samo 13 odstotkov za priznanje nominiranih gazel. Če pogledamo zadnjih deset let izbora, uspešno posluje 89 odstotkov podjetij, podatkih za zadnjih pet let pa pokažejo, da je s poslovanjem zaključilo manj kot 2 odstotka podjetij, ki so v teh letih sodelovali v izboru. Med prejemniki priznanja Gazela so ti deleži še nižji. 

Kaj pa gazele in medijska izpostavljenost? Vsako leto namreč zaznate precejšen odpor podjetij pred njim, saj želijo svojo energijo in čas usmerjati predvsem v posel.

Res je, v mnogih primerih obstaja bojazen, da bo zaradi medijske izpostavljenosti podjetje deležno več nevoščljivosti v okolju. A kot sva se pred leti pogovarjali z direktorico, ki se je kljub temu predsodku odločila sodelovati: potem vsaj pridejo na plano tisti, ki so vam nevoščljivi – saj so vam bili že prej, a zdaj jih vsaj vidite.
Gazele, ki sodelujejo, prav nasprotno izpostavljajo, kako pozitivno izbor vpliva na motivacijo v kolektivu in da je priznanje gazela pozitivno vplivalo na njihov razvoj. Kot pravijo v Dewesoftu, zlati gazeli 2012 – je v začetku seveda sodelovanje na Gazelah vzeto kot dolžnost. V nadaljevanju pa jih  je zastrupila pozitivna miselnost in naravnanost projekta, ki je med prvimi prepoznal pomembnost objavljanja in ponavljanja pozitivnih sporočil. Z udeležbo so okrepili podobo zanesljivega partnerja in sloves, ki je k njim privabil nove inženirje. Tudi Tomaž Lanišek, direktor Knauf Insulation, ki je bila zlata gazela lani, poudarja, kako pomembno je, da so gazele zgled v lokalnem okolju in kako priznanje pozitivno vpliva na zaupanje lokalnega okolja v njihovo podjetje.  Pri 140.000 nezaposlenih v Sloveniji in 500 gazelah, ki v petih letih ustvarijo med 8.000 in 12.000 delovnih mest, je jasno, zakaj so gazele mladim svetilnik in upanje, da bodo svoje talente razvijali tudi v Sloveniji.  V Portorožu, Trbovljah, Novem mestu, v Mariboru, Murski Soboti, v Selcah, na Prevaljah…
Prav tako ne vzdrži predsodek, da je sodelovanje v izboru povezano z obiskom davčne inšpekcije. Naše preverjanje pri podjetjih, ki so bila pretekla leta prepoznana za gazele, je pokazalo, da več kot 60 odstotkov gazel obiska davčne inšpekcije ne povezuje s sodelovanjem v izboru Gazela, 17 odstotkov jih ima o tem nevtralno mnenje: »Težko bi rekel, da smo le zato dobili preglede, ker smo se pojavili v časopisu, inšpektorji so pojasnili, da nas je izbral računalnik, ker po nekaterih parametrih odstopamo od povprečje in smo morali to obrazložiti.« Dobra petina oziroma 22 odstotkov do sedaj sodelujočih gazel pa meni, da so bile zaradi pojavljanja v medijih davčne in druge inšpekcije na njih še posebej pozorne.
 

Bi lahko pritrdili misli Borisa Šolarja, direktorju kranjske gazele Četrta pot, ki pravi, da se ne počuti gazela, ker gazele so plašne, pač pa bolj kot »divja mačka, ki hitro teče in ujame plen, utrga izdaten kos in teče naprej. Moramo biti prvi, ker so za nami že hijene, ki se želijo okoristiti.« Podjetja, ki jih izbor prepoznava za gazel, so namreč ne le preudarna, pač pa tudi drzna in se spuščajo v tveganja.

Gazelji mladič ima v naravi večjo verjetno preživetja kot levji in David Birch je kot gazele premišljeno poimenoval segment gospodarstva, ki ustvarja gospodarsko rast in zaposlovanje. Res je, kot pravi Šolar, gazele lahko vidimo kot plašne, lahko pa tudi kot preudarne in čuječe: da znajo videti tako priložnosti kot tudi tveganja. 
 

Naj bodo uspešni podjetniki torej družbeni heroji in zato kot dobri primeri za navdih na prvem mestu med novicami?

Absolutno. To zbuja optimizem in vpliva zaupanje in oboje potrebujemo. Znano je, da je Oprah Winfrey, ko je izdajala revijo ´O´, v času s publikacijami nasičenega ameriškega trga, z revijo uspela prav zato, ker se je uspela povezati z ljudmi in jim dajati upanje in navdih. Bodimo tudi mi ponosni na uspešne zgodbe, veselimo se jih, saj vsak, ki uspe, naredi prostor tudi za uspeh drugega. In pri tem, še enkrat in ponovno: gre za ustvarjene rezultate na temelju zelo tradicionalnih vrednot. V projektu Gazela nas ne zanimajo hitri uspehi, uspehi čez noč. Ne spremljamo zgodb finančne kombinatorike in prestrukturiranj, ki bogatenje zagotavlja samo lastniku. Zanima nas rast: zdrava, podjetniška, dolgoročna. Rast, ki napaja podjetje, zaposlene in družbo. Na srečo imamo v Sloveniji veliko takšnih podjetij in ni razloga, da bi jih skrivali. Prav nasprotno!
 

Metodologija je letos v sodelovanju z Reinovatorjem dopolnjena s preverjanjem družbenega odtisa gazel, ki pravzaprav preverja njihovo družbeno odgovornost. Kaj želite doseči s tem?

»Največja  družbena odgovornost vodstva je skrbeti za produktivnost,« je v svojih delih napisal eden največjih strokovnjakov menedžmenta, Peter Drucker. Tudi gazele so v tem smislu same po sebi družbeno odgovorne: ustvarjajo rast in delovna mesta. In nenazadnje tudi dobiček. Nedavna analiza Bisnode je razkrila, da so leta 2013 slovenski samostojni podjetniki po čistem dobičku prvič prehiteli gospodarske družbe – za kar 70 milijonov evrov in pol! Dobiček pa je gorivo za rast in razvoj – in zato so podjetja – gazele in tudi druga, ki skrbijo za donos na vložen kapital, v vseh oblikah: denarja, talentov…, sama po sebi družbeno odgovorna.
Ob tem pa podjetja in tudi gazele dajejo v okolje še v širšem smislu: ponekod zelo sistematično in ciljno, drugje se ravnajo po ´notranjem kompasu´. Skupaj z Reinovatorjem smo letos raziskovali, koliko je na področju družbene odgovornosti, ki ni vezana na osnovno poslovanje, sistematičnega pristopa in načrtnega povezovanja s partnerji. Kar želimo spodbuditi, je več povezovanja, saj izkušnje kažejo, da so družbeni izzivi rešljivi le s sodelovanjem države, gospodarstva in civilne družbe. Na podoben način razvijamo tudi pobudo Mlada gazela: s povezovanjem deležnikov.
 

Gazele so tudi podjetja, ki so močno vpeta v lokalno skupnost in v svoje poslovanje vključujejo lokalne talente ter jih tako že v času šolanja in študija usmerjajo v podjetnost. Zato tudi izbor Gazela skrbi, da ga od blizu spozna čim več mladih, kajne?

To je dragocena nadgradnja, ki se je na skupno pobudo Dnevnika in gazel začela razvijati lani. Na dogodke smo prvič povabili srednješolce in študente ter mlade podjetnike in jih vključevali v program. Odziv je bil izjemen, to prepletanje pa je velik potencial in kapital tudi za prihodnost. Letos bomo to medgeneracijsko sodelovanje podjetnih še okrepili. Čim več mladih gazel bomo imeli, tem bližje bomo viziji, da bo Slovenija kot dežela nekoč prepoznana kot gazela. Vitka, rastoča, uspešna.