»Večinoma se ljudje, ki spodbujajo podjetništvo na način kot mi, osredotočajo na študente ali celo na starejše. To se je videlo takoj, ko smo se začeli pogovarjati s strokovnjaki s področja izobraževanja in podjetništva, ker so bili vsi začudeni, kaj vse že lahko počne tako mlada generacija. Ampak ko smo začeli primerjati metodologijo in si izmenjavali izkušnje, smo ugotovili, da ne bi smelo biti nobenega razloga, zakaj ne bi že srednješolca vrgli v vodo in mu rekli, naj naredi neki posel,« je Matija Goljar, vodja Ustvarjalnika, sklenil prve vtise iz Kolorada, kjer so dobili ogromno povezav in povabil za širitev njihovega dela v tujino.
Pravi prijemi podjetnosti
Strokovnjake, ki so jih srečali v ameriškem pospeševalniku, so tako najbolj navdušili z modelom, ki pri mladih ne le razvija mehke veščine podjetništva, kot so razmišljanje o novih idejah, temveč jih s konkretnimi projekti uči truda, marljivosti in vztrajnosti. »Tega se mladi ne morejo privaditi, če jim enostavno ne daš narediti nekega projekta od začetka do konca. Tega strokovnjaki, s katerimi smo se srečevali v ZDA, še niso zaznali nikjer na svetu, tako da so izrazili željo, da bi marsikje uporabili našo metodologijo,« pravi Goljar.
Goljar in soustanovitelj Ustvarjalnika Gorazd Prah sta sicer dodelala tudi vsebinski del programa izvajanja podjetniških krožkov, še bolj pa sta se usmerila v poslovni model, s katerim bi se Ustvarjalnik lahko dolgoročno financiral neodvisno od tujih virov sredstev. »Zelo pomembno se mi je zdelo vodilo, naj ne razmišljamo samo o obsegu izvajanja krožkov, ampak predvsem o učinku, saj je ravno tako pomemben za ustvarjanje sprememb. Ni toliko pomembno, koliko dijakov se udeležuje krožkov, ampak kaj posamezen dijak od tega odnese,« je pojasnil Goljar.
Poslovni model za družbeno koristne projekte
Čeprav so imeli pogovore z investitorji za širjenje modela spodbujanja podjetništva v tujino, pa bodo v tem letu še vedno ostali na domačih tleh. Najprej si namreč želijo dokazati, da model resnično deluje, poleg tega pa je tudi lažje najti nekoga, ki se bo učil skupaj z njimi in nato začel ustanavljati lokalne Ustvarjalnike v tujih državah, najprej v Evropi, nato tudi kje drugje, pravi Goljar in napoveduje, da bo program podjetniških krožkov letos še bolj izpiljen, predvsem pa si želijo doseči, da bi pri vseh »profilih« dijakov dosegli ravnovesje za podjetništvo potrebnih kompetenc. Odličnjakom namreč pogosto manjka drznosti in pogledov zunaj okvirov, a so pridni in vztrajni, pri dijakih s slabšimi ocenami pa je običajno ravno obratno, opaža Ustvarjalnikova ekipa.
»Všeč mi je bila prispodoba enega od mentorjev v Unreasonable Institutu, da je podjetnik tisti človek, ki je pripravljen skočiti v prazen bazen in je prepričan, da bo začel padati dež ter bo do takrat, ko bo padel notri, bazen že poln vode. Ampak potem moraš tudi plavati, biti vztrajen, da svojo vizijo pripelješ do cilja,« je dejal Goljar, prepričan, da imamo v Sloveniji generacijo mladih, ki je sposobna poseči po zvezdah, če le ne razmišljajo v preozkih okvirih. »Če je nekdo našel problem, ga rešil in znal tudi prodati pri 17 letih, bo to lahko storil še enkrat. Takšen človek ne bo brezposeln in odvisen od tujih okoliščin, temveč bo sam imel v rokah škarje in platno,« so prepričani.
