Omogoča tudi avtomatsko cestninjenje, gotovinsko in brezgotovinsko plačevanje javnega potniškega prevoza prek Slovenskih železnic in 32 avtobusnih prevoznikov. Sicer pa je to kranjsko podjetje leta 1998 kot prvo na svetu uvedlo Casio mobilne računalniške terminale na avtobusih.
Ko država varčuje
Četrto pot je leto 2013 končala s 3,53 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in imela 234.000 evrov dobička ali dvakrat več kot v prehodnem letu, ob čemer je zmanjšala odstotek zadolženosti in izboljšala donosnost kapitala. Po dobičku je bila po podatkih GVIN na 27. mestu, po sredstvih na 15., po prihodkih pa na 14. V dejavsnosti sicer deluje v Sloveniji 2445 podjetij. Lastnik in soustanovitelj podjetja je Boris Šolar, ki pojasnjuje, da je promet, ki je bil sicer najvišji leta 2012, ko je znašal dobre štiri milijone evrov, med drugim nižji tudi zaradi projektov, ki se v preteklem letu tudi zaradi varčevalnih ukrepov v javnem sektorju še niso končali. Prav tako v javnem sektorju ni bilo novih projektov.
Se bodo pa že začeti projekti zaključili v letošnjem letu in zato načrtujejo, da bodo leto 2014 končali z okoli desetino več prihodki. Z razvojem NFC-tehnologije in razvojnimi nalogami, ki jih opravljajo za Philips NXP Avstrija, pa si obetajo v letu 2015 še boljše poslovne rezultate.
Šolar je tudi ves ta čas direktor Četrte poti, ki poleg slovenskega trga svoje izdelke in storitve prodaja še v Nemčiji, Avstriji ter državah nekdanje Jugoslavije. Imajo več kot 700 naročnikov. Njihovi naročniki so pretežno bolnišnice, zdravstveni domovi, podjetja javnega prometa, banke, ministrstva, pa tudi več kot polovica velikih slovenskih gospodarskih družb. Prizadevajo si, da imajo z njimi dolgoročen partnerski odnos.
Konkurenčen si, če si prvi
Področje, na katerem deluje kranjska gazela, je sicer izjemno konkurenčno, vendar pa hkrati inovativnim in ambicioznim nudi izjemno veliko možnosti, saj svoje ideje lahko v zelo kratkem času uresničijo tudi z manj kapitala in manjšo ekipo. »Nove tehnologije se razvijajo v zelo kratkem času, zato moraš biti pri njihovem uvajanju med prvimi, če želiš biti konkurenčen,« poudarja Šolar.
Tudi zaradi konkurenčne nelojalnosti so se pred leti zato odločili za lasten razvoj, kjer dela več kot polovica njihovih zaposlenih. »Smo kot inštitut. Veliko vlagamo v razvoj, dobro tretjino prihodkov, zato je tudi naš dobiček nekoliko nižji in prav zato moramo hkrati biti sposobni svoje produkte tudi prodati. Naši konkurenti so pretežno trgovci, medtem ko mi v celoti poskrbimo za uresničitev naročnikovih želja – od ideje do izdelka, saj izdelamo tako programsko kot strojno opremo, ki jo deloma izdelujemo tudi v sodelovanju s slovenskimi podjetji,« opisuje Šolar, ki je zadovoljen, da so se v podjetju odločili za pot, ki jim zagotavlja čim večjo neodvisnost.
Vse v realnem času in brez napak
»V preteklih letih smo se dobro organizirali. Imamo kadre z vrhunskim tehničnim in vsebinskim znanjem. Imamo ljudi, na katere se lahko zaneseš. To najbolj znajo ceniti naše stranke, predvsem tiste, ki so zamenjale sisteme z našimi,« pove Šolar. »Naše delo je zahtevno. Vse se odvija v realnem času, ko se uporabnik registrira, mora biti vozovnica na avtobusu ali klobasa pri malici. In to takoj! Pri našem delu in projektih ni prostora za napake. V ozadju vsake registracije je namreč denar. In to ni hec, ni kar tako.«
Tudi oni so močno občutili globalno gospodarsko krizo, ki je v začetku leta 2009 povsem zamrznila poslovanje. V letu 2008 so sicer kupili zemljišče, saj so nameravali graditi nove poslovne prostore, vendar se v ta podvig zaradi razmer niso spustili in še naprej ostajajo v obstoječih poslovnih prostorih, kjer so bili dolgo najemniki, od lanskega leta pa so jih v celoti odkupili, bančni kredit za nakup pa naj bi vrnili že v letu 2015.
Zato se tudi bolj zadržano odločajo za sodelovanja na javnih razpisih, kjer je še vedno odločujoči faktor izbora najnižja cena, saj so prepričani, da naj pri odločanju za nakup pretehta kakovost in ne cena. »Naša prednost je zagotovo v tem, da skrbimo tudi za servis in nenehno nadgradnjo opreme, kar je zagotovo prednost tudi za kupca. V Kadrisu4 je na primer združenih 20 let našega razvoja, ki hkrati vključujejo tudi želje naših naročnikov ter najnovejše tehnološke možnosti, ki zagotavljajo dostopnost podatkov tudi na mobilnih napravah. Naročnikom uredimo, razvijemo in implementiramo vse, kar potrebujejo za svoje kadrovske procese, in na koncu poskrbimo za pravilen izračun plač. Torej, le denarja za plače ne damo, vse ostalo naredimo mi,« je slikovit Šolar.
Optimističen realist
Direktor se pridružuje podjetnikom, ki menijo, da pretekle vlade niso naredile dovolj celovitih korakov pri kadrovsko-pravni zakonodaji, saj je šlo le za lepotne popravke, ki pa delodajalcev ne spodbujajo k zaposlovanju za nedoločen čas. Prav tako podpira uvedbo finančne kapice.
Če ne bo bistvenih sprememb, bo prihodnja leta v podjetju še naprej okoli 80 ljudi ob podobnem obsegu produktov, pri čemer pa ves čas izboljšujejo tehnologijo in znanje ter optimizirajo stroške dela. »Tako bi lahko prihodnja leta število kupcev tudi podvojili,« napoveduje Šolar. »A posel je nepredvidljiv, preživijo pa le najbolj prilagodljivi in najhitrejši.«
