Moj dan se začne malo pred šesto zjutraj. Dan se po jutru pozna in moja jutra so čudovita. Sem jutranji tip in obožujem jutranji mir. Z delom pričnem ob šestih, saj tako v prvih treh urah uspem narediti večino pisarniškega dela, pregledati elektronsko pošto in načrtovati potek dneva. Praviloma si tudi prve sestanke nastavim ob deveti uri, tako da imam vedno na voljo tri zlate ure.

Prva stvar, ki jo naredim zjutraj po prihodu na delovno mesto, je krajše crkljanje z našimi zgodnjimi sončki, ki mi vedno polepšajo jutra. Nato se lotim rednega dela in že vnaprej načrtovanih aktivnosti (t.i. »to-do-jev«). Priprava vsega potrebnega za sestanke, pa tudi čisto navadno pisarniško delo. Nekateri so že navajeni, da sem zgodaj že zelo aktivna, tako da imam tudi kar nekaj klicev že pred osmo uro.

Današnje dopoldne je bilo namenjeno predavanju udeleženkam projekta »Podjetno v svet podjetništva« na sedežu BSC-ju Kranj. Zanimivo je predavati znanja željnim dekletom, ki se podajajo na samostojno pot. Predvsem zaradi tega, ker resnično razumem njihovo stališče, saj ni dolgo nazaj, ko sem bila sama na njihovem mestu. Takrat me je veliko ljudi čudno gledalo, saj sem veliko ogledov objektov in krajših sestankov speljala kar z otrokom v lupinici poleg sebe. Dobro se še spomnim začetnih dogodivščin in velikih dvomov, ki so me spremljali. Večino časa nisem bila 100% prepričana, da sem na pravi poti, kar je na začetku povsem normalno. Vendar zame umik ni bil opcija in odločila sem se da se bom s težavami spoprijela eno za drugo ter uspela v celoti.

Moram priznati, da je bila družba slušateljic prav prijetna. Vsakič se potrudim, da bi prenesla čimveč znanja in izkušenj, saj sama dobro vem, kako so dragocene informacije in nasveti, predvsem ko si na začetku. Zelo rada bi tudi malo zbudila razmišljanje in kreativnost ljudi, saj me zelo moti pasiven in negativen odnos. Na žalost prehitro najdemo izgovore zakaj nečesa ne moremo, namesto da bi iskali poti kako idejo realizirati. Vedno se najde pot.

Po predavanju me čakajo moja dekleta. Poletno zatišje v moji ekipi uporabimo za opravljanje polletnih razgovorov in planiranje. Pred in po razgovorih še nekaj elektronske pošte, nekaj klicev in že je tu priprava na torek. Dnevno se trudim slediti načelu Inbox Zero, vendar na žalost ne vedno uspešno. Vsekakor pa imam pravilo, da sme biti število neobdelanih mailov enomestna številka.