V svojem nagovoru je slovenska premierka izpostavila dve prednostni nalogi svoje vlade, in sicer stabilizacijo bančnega sistema ter prizadevanje za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva. Slovenijo je predstavila kot deželo velikih priložnosti in poudarila, da imata Slovenija in Rusija sicer že tradicionalno dobre gospodarske odnose, da pa se Slovenija zavzema tako za krepitev izvoza slovenskih izdelkov in storitev v Rusijo kot tudi za investicijska vlaganja ruskega gospodarstva pri nas. Pojasnila je, da bodo postopki privatizacije potekali transparentno ter da bo pomembno predvsem to, da se za slovenska podjetja najde strateške partnerje z dolgoročnim interesom. Trenutno je sicer privatizacija vezana na sveženj 13 podjetij in ene banke, a bo vlada že v prvih dveh mesecih pripravila strategijo upravljanja celotnega državnega premoženja, s katero bo jasno povedala, kaj je strateško in kaj ne, je zaključila.

Zbrane je nagovoril tudi ruski minister za zveze in množične komunikacije Nikolaj Nikiforov, ki je poudaril, da so tovrstni dogodki dobra podlaga za povečanje blagovne menjave med državama, saj podjetjem iz obeh držav nudijo večjo možnost širjenja svojih skupnih razvojnih projektov tako na enotnem trgu Evropske unije, katerega del je Republika Slovenija, kakor na trgu Ruske federacije. Dejal je, da imata Slovenija in Rusija že tradicionalno tople, prijateljske odnose, Slovenija pa je strateški partner Rusije na Balkanu.

V nadaljevanju je sledila okrogla miza o investicijskih priložnostih v Sloveniji, na kateri je bila ruskim udeležencem predstavljena poslovna klima in institucionalna podpora za tuje vlagatelje v naši državi ter slovenska podjetja. Po mnenju Boštjana Skalarja, v. d. direktorja javne agencija SPIRIT Slovenija so priložnosti za poglobitev gospodarskega sodelovanja med državama na področju energetike, obnovljivih virov energije, energetske varnosti v okviru EU, avtomobilske industrije, telekomunikacije in informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT), javne infrastrukture, turizma, gradbeništva in inženiringa, farmacije in prehrambne industrije. "Mislim, da so tu potenciali veliki," je dejal in poudaril, da je v Sloveniji sicer že vrsta ruskih podjetij, ki vlagajo pretežno v nepremičnine, država pa si želi pritegniti resne, dolgoročne investitorje, ki bodo prinesli sveže ideje in poglede na mednarodno poslovanje.

V Sloveniji je možnosti za vlaganje precej, čas za naložbe pa je pravi, je prepričan Sergej Gorkov, namestnik predsednika uprave Sberbank, ki je kot prva ruska banka v Slovenijo stopila prek nakupa avstrijske Volksbank. Sergej Frolov, podpredsednik ruske skupine podjetij Koks, ki je večinski lastnik skupine SIJ - Slovenske industrije jekla (Sij), je med privlačnostmi Slovenije omenil njeno lego v središču Evrope, prijateljstvo in sorodnost med narodoma.

Ruska federacija je po podatkih za leto 2012 sedma najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije. „Leta 2012 smo beležili rast blagovne menjave v višini 8,4 odstotka, njena vrednost je znašala 1.243,5 milijona evrov. Slovenski izvoz je dosegel vrednost 881,2 milijona evriv, uvoz pa 362,3 milijona evrov. Lani je v Rusijo izvažalo 395 slovenskih podjetij, iz Rusije pa uvažalo 200 podjetij. Rusija zavzema peto mesto po vrednosti slovenskih neposrednih naložb v tujini, ki so konec leta 2012 znašale 325,8 milijona evrov, vrednost tujih neposrednih naložb iz Ruske federacije pa je konec leta 2012 znašala 46,7 milijona evrov.