Kako mladi v Sloveniji pridobivate zaupanje strank, je to težka naloga oziroma izziv, še posebno glede na to, da je vse več mladih brezposelnih? Ali to po vašem nakazuje tudi na nezaupanje delodajalcev v njihove izkušnje in sposobnosti?

Zaupanje je treba zgraditi. Zato je ključno, da si v nečem drugačen, specialist, inovator, skratka nekdo, ki ne tekmuje z množico in deluje z vizijo in strategijo. To pomeni, da točno veš, česa si želiš in nenehno vlagaš v znanje – preprosto zagotoviš, da si med najboljšimi. S tako energijo verjamem, da ni težko pridobiti zaupanja oziroma dobiti službe, četudi so težji časi.

Ko mladi prihajajo na razgovore, pogosto negodujejo nad pomanjkanjem prakse. Dober primer se mi zdi mladi oblikovalec, ki pravi, da še ni imel prave priložnosti, jaz pa se sprašujem, zakaj na razgovor ne prinese prenovljenega portala, denimo Dnevnika, in tako predstavi svojo vizijo. Nam bo vseeno, ali ga je prodal ali ne – videli bomo, da ima pogum, željo in znanje. Vedno smo lahko proaktivni.

Koliko se slovenska podjetja zavedajo pomembnosti komunikacije in kako resno jemljejo nove komunikacijske kanale, predvsem družbena omrežja?



Komunikacije se zadnje desetletje zelo spreminjajo. Menim, da je zadnja leta vodilno vlogo prevzel digital, zmagujejo pa znamke, ki znajo ciljne skupine poslušati in jih integrirati v svojo zgodbo ter jim pri tem zagotoviti tako dobro uporabniško izkušnjo, da so slednjo pripravljeni deliti s prijatelji. Družbena omrežja so pri tem pomembna, saj so os moči prenesla na ljudi. Če je bila posledica nezadovoljstva kupca včasih omejena na družino in nekaj prijateljev, se danes meri v izjemnih številkah. Blagovne znamke, ki tega ne poosebijo, lahko hitro izgubljajo moč.

Če se pogovarjava o Sloveniji, bi si želel več znanja in poguma. Žal so časi, ko se je z minimalnimi proračuni delalo uspešne »viralke«, mimo. Nujna je strategija, ki poseže po prijemih, ki aktivirajo ciljne skupine, to pa zahteva čas za razmislek in produkcijo.

V vprašanju namigujete na debato o tem, ali družbena omrežja lahko upravljamo sami. Lahko, celo dobrodošlo je, a ne z nekom, ki jih ne pozna in vanje ni dnevno integriran. Če nimamo pravih ljudi, se moramo nujno povezati s strokovnjaki, ki nas vodijo. Najdražje za blagovno znamko je nalogo zaupati nekomu, ki nima ustreznih znanj in izkušenj.

Leta 2011 ste bili nekoliko razočarani, ker ste bili na razglasitvi nagrad netko drugi. Zdaj ste naziv prejeli že drugo leto zapored, katere so vaše ključne konkurenčne prednosti?


Drugo mesto je vedno odlična motivacija za naskok vrha. (smeh) Se pa izogibamo pridevniku »najboljši«, ker imamo v Sloveniji veliko odličnih ustvarjalcev. Rezultat je, tako verjamem, kombinacija razumevanja novodobnih komunikacijskih poti, analitike, znanj, izkušenj in drznosti. Danes na spletnem projektu porabimo od tri- do petkrat več časa kot včasih, saj želimo resnično razumeti pot uporabnika in slednjemu zagotoviti optimalno uporabniško izkušnjo.

Smo tudi ena prvih večjih agencij, ki je zapustila varno okrilje lastnega sistema za upravljanje vsebin. Kreativa preprosto ni omejena s tehnologijo, zato se lahko izživi. Ozavestili smo tudi, da spletni projekt sam po sebi ne bo uspešen, zato načrtujemo poti za doseganje ciljnih skupin v različnih fazah nakupnega procesa. Zgodba tako postane celovita, od načrtovanja do cilja, ki je pogosto nakup.

Dejavnik je tudi »lean« pristop, kjer sledimo potrebam ciljne skupine. Verjamemo, da je to način, ki bo  v prihodnje prevladal. Verjetno pa da piko na i tudi naša srčnost. Projekti so za nas izzivi, ki jim sledimo tudi osebno. Sobivamo s poslanstvom in cilji tistih, ki nam zaupajo.

Kakšni so vaši načrti v prihodnje? Kakšne so v vašem poslu možnosti za prodor v tujino in kako se
tega lotevati?


Vsako leto smo bolj samozavestni in si upamo več, kar nam odpira nova vrata. V prihodnosti tako pričakujem veliko novih izzivov, ki bodo predvsem povezani z družbenimi spremembami in novimi tehnologijami. Kar zadeva tujino, nam nekaj znanih blagovnih znamk v tujini že zaupa, upe pa polagamo tudi na portal Zaobljuba.si, ki je bil na natečaju  Netko  izbran kot projekt leta. Ta z novim letom postaja plačljiv, kar bo odlična preizkušnja poslovnega modela. Če bodo rezultati doma dobri, načrtujemo tudi prodor v tujino.

Kako sicer ocenjujete slovensko poslovno okolje?


Če bi se zanašali na podporo, danes ne bi bili, kjer smo. Veliko bolje se je zanašati nase in razviti nišna znanja, ki jih trg potrebuje. Hkrati menim, da bi država morala izhod iz krize iskati s podporo malih in inovativnih podjetij. Žal smo, ravno nasprotno, zadnje čase deležni le vse večjih davčnih obremenitev, kar ni prava pot. Vseeno pa ima slovensko poslovno okolje številne priložnosti, predvsem pa živimo v časih, ko se z dobro idejo relativno zlahka predstavimo v svetu. To dokazuje kar nekaj Slovencev, ki kujejo uspehe v svetovnem merilu. Potrebna pa sta dobra ideja in pogum pri uresničevanju, pa tudi zavedanje, da je za uspeh potrebnega veliko truda.