Gostili smo zanimivo debato na temo revitaliziranja praznih prostorov z naslovom 'Nove ideje za stare hiše'. Pravi prostor za takšno debato je seveda Pop-up dom, ki sam po sebi dokazuje, kako pomembno je ustvarjati vmesnik med praznimi površinami ter kreativnimi vsebinami. Pri debati so sodelovali RRA LUR (Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije), IPoP (Inštitut za politike prostora), Punkt, Pop-up dom ter Prostorož. Namen takšnih srečanj je vzpodbujati dialog oz. sodelovanje med vsemi, ki se s to problematiko ukvarjajo. Javna debata vedno sproži hitrejši pretok informacij ter znanja. Razveseljivo je, da je pri debati aktivno sodelovalo tudi veliko število posameznikov, ki jih ta tematika zanima.

Neodvisni projekti kot npr. Pop-up dom, so medijsko zanimivi ter tržno postopoma vedno bolj uspešni. Na podobnih osnovah bi po istem receptu lahko postavili še marsikakšen projekt. Velik problem pri izvedbi letošnjega projekta je predstavljala pridobitev ustreznega prostora. Dobro bi bilo, da bi za potrebo mladih kolektivov po lastnem operacijskem prostoru poskrbela tudi država oz. zasebni investitorji, ki bi v takšnem delovanju lahko prepoznali socialni oz. tržni kapital. Prostorske krize bi se morali lotevati na več ravneh. Ključno je, da v rigidnosti oddajanja praznih prostorov ne vidimo problema, pač pa priložnost tako za mlade kot tudi za mesta ter objekte, ki bi z živahnim dogajanjem pridobila na kvaliteti bivanja.

Večina zanimivih projektov v zadnjih letih je vzklila iz t.i. 'ljudske iniciative'. Državne inštitucije bi se morale nanje strateško odzvati ter skupaj z njimi načrtno graditi vizijo urbanega okolja ter gospodarstva. Ko se s prijatelji pogovarjamo o prihodnosti Sovenije, smo si skoraj vsi enotni, da je naš največji problem (oz. izziv), gradnja skupne vizije oz. jasna usmeritev.

Charles Landry (www. charleslandry.com), pisec ki se ukvarja z integracijo kreativcev v mestne urbanistične projekte, v svojem članku 'Can Artists make good spaces' predlaga, da se v skupine, ki načrtujejo razvoj mestnih prostorov, v sam začetek koncipiranja projektov vključi umetnika ali oblikovalca. Multi-disciplinarne skupine v katere je ustvarjalec vključen so uspešnejše, rezultati projektov pa dvigajo bivanjski standard. Landry zagovarja tezo, da vidne kreativne točke dvigujejo tudi finančno vrednost objektom oz. mestom ('Culture adds value').

Z vključitvijo kreativnih procesov v načeloma 'nekreativne inštitucije' ter formiranjem multidisciplinarnih ekip sem se ukvarjala v svoji magistrski tezi. Na srečo lahko svoje znanje deloma delim z ekipo, ki soustvarja Pop-up dom. Na žalost pa pogrešam zanimanje državnih ter zasebih inštitucij za integracijo oblikovalskga razmišljanja v svoje delovne procese.

*‘Culture adds value' (Charles Landry)