Sredi organiziranja dogodka Pop-up dom ter ostalih nalog mi pogosto zmanjka časa za osebno refleksijo ter preverjanje trenutnih občutkov, ali je pot, ki sem si jo izbrala, pravilna, ali so vrstice, ki jih pišem, dovolj zanimivo branje itd. Trenutke tišine potrebujem predvsem za razmišljanje o tem, kakšne so moje želje ter kam bi rada usmerila energijo v prihodnjih mesecih. Prepričana sem, da lahko prave korake v pravo smer naredim le, kadar sem umirjena, za kar potrebujem čas zase ter tišino.

Moja dolgoletna cimra v Helsinkih je tekom najinega sobivanja iz svoje sobe počasi odnesla vse predmete, ki v njenem življenju niso imeli dovolj pomembne vloge. Obdržala je nekaj stvari, na katere so jo vezali otroški spomini, vse ostalo, kar zanjo ni imelo trenutne vrednosti, pa je odnesla v prostor, namenjen shrambi rabljenih predmetov v našem stanovanjskem naselju, iz katerega si lahko odnesel ali prinesel poljubne predmete. V njeni sobi so ostali postelja, omara, stol ter miza. V prazni sobi se je tako našlo več prostora za njene misli. Podobno zgodbo najdemo v predmetih ‘217 stvari ‘, ki so razstavljeni v Pop-up domu, kjer so si avtorji zadali nalogo, da oblikujejo večnamenske lepo oblikovane predmete ter s tem odgovorijo na vprašanje, koliko stvari dejansko potrebujemo za življenje. Pravilno vprašanje ni zakaj 217 (številka je popolnoma naključna), temveč katerih 217 stvari potrebujemo?

Če smo s številom stvari omejeni, je seveda potrebno razmišljati o večnamenskosti ter predvsem uporabnosti izdelkov. Naloga, ki jo večina produktov razstavljenih v Pop-up domu več kot uspešno opravlja.

Če se vrnemo na temo ‘upočasnjevanja’, so zanimive raziskave v zadnjih letih, ki razkrivajo, da si vedno več mladih želi bolj prilagojen urnik dela ter so bolj zadovoljni z manj plače ter več prostega časa. Med mojim bivanjem v Nemčiji sem zasledila debato o možnosti samostojnega krojenja urnika. Na leto bi tako vsak zase določil število ur, ki jih želi opraviti, kdaj ter kje pa bi izvajal svoje delo, bi bilo v njegovih rokah. Podjetja bi na tak način dobila bolj sproščene ter privržene delavce, verjetno pa tudi bolj kvalitetno opravljeno storitev. Način dela je trenutno iz marsikaterega vidika neustrezen, kar deloma pojasni porast samozaposlenih ter hitrejši razvoj industrij, v katerih je takšen način dela možen ter zaželjen.

Poleg načina dela je marsikje neustrezno tudi delovno okolje. Če pogledamo, kako so opremljeni prostori giganta Googla, nam je jasno, v katero smer bo šlo opremljanje novih delovnih prostorov. Čim bolj sproščene ter ‘doma’ se počutimo med delom, tem bolj z veseljem bomo delali, saj pri delu ne bomo imeli občutka, da zares ‘delamo’. Sproščanje vodi v umiritev ter posledično v boljše, koncentrirano delo.

V Pop-up domu smo oblikovali sproščen delovni prostor, ki nas vzpodbuja h kreativnemu delu. Dopoldne me je čakal sestanek z novinarko priloge Delo in dom. V reviji bo predstavljenih nekaj pohištvenih kosov, za katere upam, da dosežejo kakšnega kupca, ki si prodajne galerije Pop-up dom ni ogledal v živo. Medijska izpostavljenost projekta je eden izmed načinov, kako idejo o kreativnih opremljanjih prostora lahko približamo množicam, s tem pa prodamo ne samo izdelkov, temveč tudi nov način razumevanja dela ter delovanja nasploh.