Kot v danes objavljeni napovedi piše Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), bo svetovno gospodarstvo po pričakovanjih v naslednjih dveh letih nadaljevalo zmerno rast, vendar pa morajo odločevalci zagotoviti, da ne bo nestabilnost na finančnih trgih in krhkost nekaterih glavnih gospodarstev vplivala na rast.

OECD je znižal napoved rasti svetovnega gospodarstva, in sicer za letos napoveduje 2,7-odstotno (v majski napovedi 3,1-odstotno), za leto 2014 pa 3,6-odstotno (štiriodstotno) rast. Leta 2015 naj bi rast znašala 3,9 odstotka.

Za članice OECD enako kot maja napoveduje, da bodo letos beležile 1,2-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa 2,3-odstotno rast.

Boljša pa je napoved za območje evra za letos, ko naj bi območje skupne valute beležilo 0,4-odstotni padec (majska napoved: 0,6-odsotni padec), slabša pa za leto 2014, ko naj bi znašal en odstotek (maja 1,1 odstotka).

Za ZDA je za letos napovedana rast 1,7 odstotka, za prihodnje leto 2,9 odstotka, za Japonsko letos 1,8 odstotka, prihodnje leto 1,5 odstotka, za Kitajsko pa letos 7,7 odstotka, prihodnje leto pa 8,2 odstotka.

Kot pojasnjuje OECD, je nižja napoved za svetovno gospodarstvo posledica slabših obetov mnogih razvijajočih se gospodarstev. V nasprotju z zgodnjo fazo gospodarskega okrevanja, ko je spodbuda v teh gospodarstvih pozitivno vplivala tudi na rast razvitih gospodarstev, pa bi lahko svetovno okolje sedaj delovalo kot ojačevalec negativnih šokov iz razvijajočih se gospodarstev. Nazadovanje v razvijajočih se gospodarstvih bi upočasnilo rast razvitih gospodarstev, predvsem v Evropi in na Japonskem.

In kako kaže Sloveniji?

OECD Sloveniji za prihodnje leto napoveduje 0,9-odstotni upad bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko je spomladi pričakovala še 0,1-odstotno gospodarsko rast. Za letos OECD ostaja pri oceni o 2,3-odstotnem gospodarskem krčenju, v 2015 pa naj bi Slovenija zabeležila 0,6-odstotno rast.

OECD poslabšanje napovedi utemeljuje z besedami, da bodo zamude pri sanaciji razmer v bančnem sistemu, nadaljevanje konsolidacije javnih financ in nadaljnje razdolževanje podjetij še naprej zavirali domače povpraševanje. To naj bi začelo postopno okrevati šele proti koncu 2015.

Domača potrošnja naj bi se letos skrčila za 4,2 odstotka, prihodnje leto za tri odstotke in v 2015 za 1,4 odstotka. Investicije naj bi letos nazadovale za 3,9 odstotka, prihodnje leto za 4,2 odstotka in v 2015 za nadaljnje tri odstotke.

Negativni prispevek končne domače potrošnje k bruto domačemu proizvodu (BDP) naj bi bil letos pri 3,4 odstotne točke, v 2014 pri 3,1 odstotne točke, v 2015 pa pri 1,3 odstotne točke.

Po drugi strani pa naj bi izboljšanje razmer na globalnih trgih spodbudilo slovenski izvoz, ki bo kot edini spodbujal gospodarsko dejavnost. Letos naj bi se izvoz okrepil za 1,6 odstotka, prihodnje leto za 3,1 odstotka, v 2015 pa za 4,7 odstotka.

Ker bo gibanje uvoza močno zaostajalo za izvozom, bo neto pozitivni prispevek zunanje trgovine k BDP letos 1,5 odstotne točke, prihodnje leto 2,1 odstotne točke v letu 2015 pa 1,9 odstotne točke.

Ob takih gibanjih v zunanji trgovini beleži Slovenija zelo visoke presežke na tekočem računu plačilne bilance. Letos naj bi ta tako znašal šest odstotkov BDP, prihodnje leto 6,2 odstotka BDP, v 2015 pa 7,1 odstotka BDP. A ob nadaljnjem razdolževanju bank in podjetij gre velik del tega presežka za odplačevanje nakopičenega dolga do tujine.

Kljub dvigu davka na dodano vrednost naj bi inflacija ostala nizka in ob šibki gospodarski dejavnosti prihodnje leto upadla pod raven dveh odstotkov. Letos naj bi se tako letna inflacija ustavila pri 2,2 odstotka, v 2014 pri 1,7 odstotka in čez dve leti pri 1,3 odstotka.

Brezposelnost naj bi se po drugi strani še zviševala in se po anketni metodi merjenja z letošnjih 10,7 odstotka dvignila na 11,2 odstotka prihodnje leto in 11,4 odstotka leta 2015.

V OECD pozivajo, naj sanacija bank poteka brez nadaljnjih zamud, spremljajoče prestrukturiranje podjetniškega sektorja pa naj temelji na tržnih rešitvah, ki temeljijo na zasebnem kapitalu. Načrtovana privatizacija nekaterih državnih naložb naj bi pri tem pomagala, tako kot izboljšano korporativno upravljanje podjetij v državni lasti.

Javnofinančna konsolidacija in brzdanje rasti javnega dolga po oceni OECD ostajata prednostna naloga Slovenije, čeprav v organizaciji s sedežem v Parizu poudarjajo, da naj t.i. avtomatski stabilizatorji ob strukturnem uravnoteženju javnih financ še naprej delujejo v celoti. OECD izpostavlja še dvig učinkovitosti javne porabe.

Javnofinančni primanjkljaj naj bi bil letos in prihodnje leto v luči visokih stroškov za sanacijo bank po ocenah OECD pri 7,1 oz. 5,9 odstotka BDP. V letu 2015 naj bi nato upadel na 2,9 odstotka BDP.

Ciklično prilagojeni primanjkljaj, ki izloči učinke visoke gospodarske rasti ali recesije, naj bi se s 4,4 odstotka BDP prihodnje leto znižal na 2,5 odstotka BDP, v letu 2015 pa naj bi Slovenija beležila presežek v višini 0,5 odstotka BDP.

Če pa se izloči še enkratne odhodke ali prihodke, pa naj bi Slovenija letos beležila 3,3-odstotni strukturni primanjkljaj, prihodnje leto 0,4-odstotnega, v letu 2015 pa 0,2-odstotnega.

Napovedi OECD so v skladu z napovedmi drugih domačih in mednarodnih ustanov, od katerih izstopa le Evropska banka za obnovo in razvoj, ki Sloveniji za prihodnje leto napoveduje 2,5-odstotno krčenje BDP.