V letnem pregledu rasti Komisija ugotavlja, da so države članice naredile napredek na vseh petih prednostnih področjih, enake prioritete pa predlaga tudi za leto 2014, vendar zaradi spremenjenega evropskega in mednarodnega gospodarskega z drugačnimi poudarki. Na področju proračunske konsolidacije je bil dosežen velik napredek, saj se je povprečni proračunski primanjkljaj zmanjšal za približno polovico od vrha, ki je bil dosežen leta 2009, ko je znašal 7 % BDP. Toda izziv predstavlja velik javni dolg, ki lahko 2014 doseže skoraj 90 % BDP, opozarja Komisija.

Države članice morajo zato po njihovem spodbujati zasebne naložbe in potrošnjo ter ohraniti dolgoročne naložbe v izobraževanje, raziskave, inovacije, energetiko in varstvo podnebja. "Na področju obnove posojilne dejavnosti je bil dosežen določen napredek pri obnovi finančnega sektorja. Vzpostavitev bančne unije bo povečala zmožnosti bank za upravljanje tveganj. Na področju rasti in konkurenčnosti se Evropa vse bolj usmerja v rast, ki temelji na izvozu. Tudi na področju brezposelnosti in socialnega razvoja je viden napredek. Zdaj se je treba osredotočiti na izboljšanje aktivne podpore in usposabljanje brezposelnih ter modernizacijo izobraževalnih sistemov," so prepričani v Evropski komisiji. Številne države članice po njihovem že iščejo načine za izboljšanje javne uprave z boljšim sodelovanjem na različnih vladnih ravneh. Letni pregled rasti tudi priporoča, da države članice v izvajanje evropskega semestra aktivneje vključijo nacionalne parlamente, socialne partnerje in državljane.

S poročilom o mehanizmu opozarjanja se začenja naslednji letni cikel postopka makroekonomskih neravnovesij. Letošnje poročilo ugotavlja, da so številne države članice zmanjšale primanjkljaj tekočega računa in izboljšale konkurenčnost. Vendar je potreben nadaljnji napredek pri zmanjševanju visokih dolgov in izboljšanju neto finančne pozicije do tujine v večini prezadolženih držav. Komisija priporoča poglobljen pregled gospodarskega razvoja v 16 državah članicah, v katerih bi se potencialna tveganja lahko razširila na druge dele območja evra in EU. Ob tem izpostavlja, da so bila v prejšnjem poglobljenem pregledu (aprila letos) v Španiji in Sloveniji ugotovljena čezmerna neravnovesja. Naslednji poglobljeni pregled bo zato ocenil obseg teh neravnovesij ter prispevek politik Španije in Slovenije k njihovemu zmanjšanju.

Osnutek skupnega poročila o zaposlovanju kaže na spodbudne znake, da se je brezposelnost prenehala povečevati. Vendar pa brezposelnost mladih in dolgoročna brezposelnost še vedno ostajata veliki težavi. Ravno tako so se v državah članicah, zlasti v območju evra, povečale neenakost, stopnja revščine in razlike v prihodkih gospodinjstev. Ključnega pomena bo zato tudi ustvarjanje delovnih mest v hitro rastočih sektorjih.

Poročilo o integraciji enotnega trga vsebuje oceno napredka pri vzpostavljanju enotna trga v sektorjih, ki so bistveni za prihodnjo rast. Kljub napredku pri reformah finančnega, digitalnega in prevoznega sektorja je potrebno dodatno delo za pospešitev naložb, ustvarjanje delovnih mest in izboljšanje zadovoljstva potrošnikov. Komisija izpostavlja zaostanek pri odpiranju energetskih trgov, saj mnoge države članice še vedno niso prenesle tretjega energetskega svežnja v nacionalno zakonodajo.

V petek bo Komisija predstavila mnenje o osnutkih proračunov 13 držav članic območja evra za leto 2014 ter podlage za mnenje Sveta EU o petih programih ekonomskega partnerstva za države evrskega območja s čezmernim proračunskim primanjkljajem. Ravno tako bo pripravila pregled proračunske napovedi in proračunske naravnanosti območja evra kot celote .