Sledil je vsakodnevni ritual. Vrata kužku Čarliju, našemu spomladi pridobljenemu novemu družinskemu članu sem danes odprl kar sam, čeprav poskušamo na to navaditi Lukca in Zaro. Čarli je hišni kuža in mora zjutraj pač na vrt, da opravi svoje potrebe. Danes je deževalo in se je kar težko odločil. Potem pa umivanje, oblačenje, zajtrk, pakiranje v avtomobile in tam nekje ob 7. 20 smo odrinili. Tjaša je odpeljala Lukca in Zaro v vrtec v Šentrupert in se odpeljala naprej v Ljubljano, kjer je letos pričela s študijem na Fakulteti za dizajn.

Svoj delovnik sem danes pričel na Zavodu za gozdove v pisarni območne enote, kjer sem imel kratek sestanek z Jožetom Morijem. Prejšnji teden je namreč ekipa iz območne enote na območju bodočega lesno predelovalnega centra Šentrupert odkazala sečnjo gozda. Gre za prvih sedem hektarov, na katerih že imamo pravnomočno gradbeno dovoljenje. Glede na to, da naše občinsko Javno podjetje Energetika Šentrupert trenutno gradi kotlarno v kompleksu državnih zaporov in da bo že v tej kurilni sezoni potrebovala lesene sekance, bomo skušali naprej spraviti v promet kar odpadno biomaso iz bodočega centra. G. Mori mi je izročil popis vseh količin, kar je nujno potrebno za nadaljnje kalkulacije.

Nato sem se iz Slovenske vasi, kjer ima sedež lokalna izpostava Zavoda za gozdove, odpeljal po dotrajani državni cesti v Šentrupert na sedež občine. Cesto sem omenil, ker mi zadnjih nekaj let res greni moje županovanje, saj sem že izčrpal vse možne načine izvajanja pritiska na Direkcijo RS za ceste, da bi vendarle zaželi z izvedbo rekonstrukcije. Prejšnji ponedeljek smo v občini gostili poslance Pozitivne Slovenije. Skupaj s kolegoma županom občine Mokronog Trebelno Antonom Mavrom in županom občine Mirna Dušanom Skerbišem smo jih sprejeli v Deželi kozolcev. Po kratkem sprehodu skozi Deželo kozolcev smo nadaljevali srečanje v predavalnici Centra za ohranjanje dediščine, kjer smo našim gostom predstavili težave Mirnske doline glede državne cestne infrastrukture. Kar sem jim imel za povedati, je bilo pravzaprav samo to, da naj nekako za vraga zagotovijo tistih dobrih pol milijona evrov v državnem proračunu, da bi se uredila vsaj druga tretjina glavne vpadnice v naš Šentrupert. Gre za državno cesto v katastrofalno slabem stanju. Rekonstrukcijo mi na DRSC-ju obljubljajo že pet let. A vsako leto je že nekaj, da vse skupaj pade v vodo. Odkar smo zagnali Deželo kozolcev, je vse skupaj še bolj moteče, saj v Šentrupert prihajajo številni obiskovalci. Obljubili so nam predvsem to, da bodo skušali v razpravi o proračunu za leto 2014 in 2015 predstaviti naše potrebe. Bolje to kot nič.

Na moji šentrupertski občini sem najprej imeli kratek sestanek s sodelavcem, arhitektom dr. Iztok Kovačičem na temo projekta Rusalca. Gre za projekt, v katerem je občina Šentrupert kot partner v konzorciju podjetij in različnih inštitucij pridobila nepovratna sredstva Evropske komisije v programu Life Plus. V projektu, ki bo trajal tri leta, je cilj razviti način čiščenja odpadne vode z nano delci do take mere, da se voda skozi povratno zanko vrača do porabnikov - predvsem kot tehnična voda za zalivanje, pranje, izplakovanje in podobno. Prvi takšni sistem bo tako izgrajen prav v Šentrupertu, na kar sem zelo ponosen. Z Iztokom sva se dogovorila podrobnosti za pripravo uvodne študije, ko jo moramo vsi partnerji – vsak za svoje področje – pripraviti do konca leta. Vodilni partner ZAG (Zavod za gradbeništvo Slovenije) pa bo vse uvodne študije združil v skupno. Projekt je izredno zanimiv predvsem zaradi dejstva, da nam bo prihodnost prinesla veliko težav s pitno vodo. Prav je, da že sedaj razmišljamo in razvijamo tehnologije, s katerimi bomo pitno vodo res uporabljali zgolj za pitje hrano in osebno rabo, za vse ostale potrebe pa očiščeno vodo iz povratnih zank.

Sledil je sestanek z direktorico občinske uprave Matejo Jazbec in našo finančnico Mojco Povhe. Skupaj smo uskladili nekaj postavk v spremembi proračuna za leto 2014, ki smo ga sicer sprejeli že lani. V enem letu pa se zgodi toliko novih stvari in jih je treba podkrepiti tudi s proračunskimi postavkami. Pridobili smo nepovratna sredstva za dva nova evropska projekta – že omenjena Rusalca, drugi projekt pa nosi ime Remida in pokriva področje energetike. Sredstva za projekt Remida smo pridobili skupaj z desetimi partnerji iz osmih držav v programu MED (Mediteranska regija).V projektu snujemo verigo energetsko pametnih mest. Občina Šentrupert je namreč ravno na področju inovativnega pristopa k energetiki opozorila nase. V celovitem razvojnem modelu zelene integralne ekonomije prav energetska samooskrba igra izredno pomembno vlogo, saj predstavlja velik strošek za naše občane in gospodarstvo, ki ga lahko usmerjamo v regijsko zaprte kroge. Poleg drugih usklajevanj smo torej morali ustvariti postavki za oba nova projekta. Malo pozneje se nam je pridružil tudi sodelavec Uroš Pikl, ki je naš občinski pravnik, hkrati pa tudi zakoniti zastopnik lani ustanovljenega Javnega podjetja Energetika Šentrupert . Prišel je iz koordinacije na gradbišču kotlarne na lesne sekance v kompleksu državnih zaporov na Dobu. Pred dvema mesecema smo kot že omenjeno pričeli z gradnjo kotlarne, ki bo s februarjem 2014 prevzela oskrbo državnih zaporov s toploto. Poleg tega, da bomo državnim zaporom znižali stroške ogrevanja za približno 200.000 letno, bo tudi strošek za energent ostal v domačem okolju, kar vedno še posebej poudarim. Tudi za ta projekt smo pridobili del nepovratnih sredstev. Poročal je, da dela napredujejo skladno s terminskim planom, kar mi je polepšalo dan.

Zgodaj popoldne sem bil dogovorjen z našim novim župnikom. Gospod Jaka je k nam prišel v avgustu in se takoj lotil nekaterih idej glede preureditve župnišča in okolice. Prosil me je za pomoč in tako sva v kakšni uri in pol premlela njegove ideje in se dogovorila za naslednje korake. Moram priznati, da so bili njegovi predlogi res dobri in da bom z veseljem sodeloval tako kot župan kot tudi arhitekt.

Nadaljujem s pisanjem in prehajam že v prihodnjik. Moral bom namreč zaključiti moj današnji dnevnik, čeprav se moj današnji dan še ni končal, ampak se nadaljuje s potjo v Slovenske Konjice. Na povabilo mojega nekdanjega županskega kolega in bivšega ministra Franca Bogoviča se bom udeležil srečanja Evropskega foruma Alpbach v vinski kleti Grič. Obeta se zanimiva družba in verjamem, da se bodo rodile nove povezave in posledično nove ideje za oblikovanje naše skupne prihodnosti.

Sedaj pa domov, da se preoblečem, pozdravim mojo družinico in na pot proti Sevnici, skozi Celje v Slovenske Konjice.