Kot so pojasnili v EBRD, poslabšanje napovedi za države, ki jih pokrivajo, odraža predvsem slabša gospodarska pričakovanja za Rusijo, vzhodno Evropo in Kavkaz, občutneje pa so slabše tudi ocene za južni in vzhodni Mediteran.

EBRD Rusiji za letošnje in prihodnje leto napoveduje 1,3- in 2,5-odstotno povečanje obsega bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 0,5 odstotne točke manj od ocen, ki jih je objavila maja.

Slabša pričakovanja v zvezi z Rusijo so sicer predvsem posledica nižjih cen nafte. V EBRD so zato prepričani, da mora država izvesti strukturne reforme, ki bodo spodbudile investicije in vzpostavile raznolikost gospodarstva, tako da le to ne bo tako zelo odvisno od nafte in plina.

Rusija, ki je med letoma 2000 in 2008 beležila sedemodstotno gospodarsko rast, trenutno beleži najslabše gospodarske rezultate v štirih letih.

Gospodarstvo osrednje Evrope in Baltika se bo, tako EBRD, letos okrepilo za 0,9 odstotka, prihodnje leto pa za 1,9 odstotka. Gospodarska rast Poljske bo 1,2- in 2,3-odstotna, najboljše rezultate pa bosta zabeležili Litva in Latvija. Prva bo imela tri- in 3,5-odstotno rast, druga pa 4,2- in 3,2-odstotno.

Slovenija bo v recesiji ostala tudi prihodnje leto. Zaradi bremena, ki ga predstavlja zadolženost gospodarstva, bo naša država glede na jesensko napoved EBRD letos zaznala 2,4-, prihodnje leto pa 2,5-odstoten padec gospodarstva. Maja je banka Slovenji napovedovala 2,5- in 0,9-odstotno krčenje.

Slovenija je skupaj s Kazahstanom, Ukrajino in Madžarsko posebej omenjena še v zvezi s slabimi posojili, ki težijo bilance bank.

Med državami osrednje Evrope in Baltika bo negativno rast poleg Slovenije letos zabeležila še Hrvaška, in sicer v obsegu 0,8 odstotka. A sosedi bodo imeli že prihodnje leto 1,5-odstotno rast.

Ukrajina, ki sodi med države vzhodne Evrope in Kavkaza, bo iz recesije najverjetneje izplavala v zadnjem četrtletju. Letošnje leto bo sklenila z 0,5-odstotnim krčenjem, prihodnje leto pa z 1,5-odstotno rastjo BDP.

V drugih regijah EBRD držav s predvidenim krčenjem BDP ni.

Tudi na jesensko napoved EBRD pa so vezana nekatera tveganja, med njimi, da bo prišlo do novega poslabšanja položaja območja evra. Možnost, da bi prišlo do krčenja gospodarstva evropske denarne unije, se trenutno sicer zdi manjša, a gospodarsko okrevanje evrskih držav bi lahko prizadelo upočasnjevanje rasti kitajskega gospodarstva in gospodarstev drugih hitro rastočih držav, so pojasnili v banki.

Izpostavili so še nevarnost, ki jo predstavlja slepa ulica, v katero je zašla fiskalna politika ZDA. Tudi v zvezi s tem namreč nevarnost po njihovih navedbah še ni povsem minila.

V EBRD so vlade državah, v katerih delujejo, pozvali k nadaljnjemu uvajanju gospodarskih sprememb. "Trenutno upočasnjevanje rasti v regiji je le delno klinične narave," so pojasnili. "Mnogi razlogi za to so strukturne narave. To odraža manjše potenciale rasti, omejene možnosti financiranja investicij in nedokončane strukturne reforme," so sklenili.

EBRD je bila z namenom promovirati tranzicijo postkomunističnih držav v tržna gospodarstva ustanovljena leta 1991, danes pa je aktivna v 34 državah osrednje Evrope in Baltika, jugovzhodne Evrope, vzhodne Evrope in Kavkaza, Turčiji, Rusiji, osrednji Aziji ter na južnem in v vzhodnem Mediteranu.