Če bom kdaj v položaju, ko bom izbirala sodelavce oziroma sestavljala ekipo, je to način kako zožiti in izluščiti najboljše. Vsak lahko sestavi, kopira življenjepis, vsak lahko pride pripravljen na razgovor in je simpatičen in prepričljiv tisto uro razgovora, šteje pa dejanska angažiranost, hotenje, zagriženost. Tem dijakom danes ni potrebno biti tukaj, nobenega plusa v redovalnico ne bodo dobili, nobene ocene jim ta dogodek neposredno ne izboljšuje, pa vseeno investirajo tri dni in dve noči za nekaj za kar sploh ne vedo, če jim bo kdaj koristilo.

Pa poglejmo primer: razpišem delovno mesto, dobim 500 prijav na razpisano delovno mesto in garam cele dneve, da iz poslanih življenjepisov izluščim tistih 20, ki bi jih sodeč po priloženem življenjepisu povabila na razgovor. 20 od 500-tih! Prepričana sem, da cel kup nepovabljenih prekaša izbranih 20, če bi jih postavili ob bok za neko delovno mesto. Moja izbira bi bila torej površna, ne bi izluščila tistega najboljšega, stran vržen čas in po vsej verjetnosti bi morala enak postopek ponoviti čez pol leta.

Za ta dogodek sem kontaktirala malo morje šol, se osebno srečala z ravnateljicami, profesorje nagovarjala za dodatno promocijo ter vabila dijake. Oblepili smo plakate, ekipa je intenzivno delala na dogodku, da bodo dijaki le odnesli kaj uporabnega in se odtrgali iz povprečja. In če se navežem na primer in recimo, da je 500 dijakov bilo obveščeno o nečem, ki jim lahko pomaga kasneje bodisi pri iskanju služb bodisi pri podjetniški poti, spoznali bodo ljudi, ki so nekaj že dosegli ter so pripravljeni deliti nasvete, pomoč. Odreagiralo jih je 20. Torej iz kimanja, da so tovrstne zadeve odlične, je v stanje AKTIVACIJE preklopilo 20 dijakov. To je kader, ki ga iščem, to so osebe, s katerimi je možno dosegati neverjetne stvari. Bi bilo teh 20 v mojem ožjem izboru na podlagi poslanih življenjepisov? Presodite sami! Skratka, vse dobro, vse lepo, gremo naprej, delamo na polno, se družimo, ustvarjamo in vikend maksimalno izkoriščamo za boljšo prihodnost.

Poleg vse pozitivne energije, ki jo je moč čutiti že ob takojšnjem vstopu v prostor, ki je tudi osrednji prostor, je toliko večja motivacija tudi, ko se ti pridružijo in te bodrijo ljudje, ki nekaj v poslovnem svetu vseeno pomenijo. Takoj po zajtrku je sledilo predavanje Roka iz Startup Novo mesto, ki je dijakom podrobno razložil prototipiranje. Potem pa je prostor zajela energija Milene Jakovljević iz Mediodroma. Mediodrom je osredotočen na “digitalni PR” oz. “PR 2.0”, hkrati pa ne zanemarjajo tradicionalnih oblik medijev. Če imate zgodbo, ki čaka na prodor, vendar nimate ne časa, ne resursov za izvajanje odnosov z javnostmi znotraj hiše, vam ponujajo celotno storitev izvajanja odnosov z javnostmi, od pisanja izjav za javnosti, izbora primernih ciljnih skupin za vsebine, ki jih želite komunicirati in distribucije vsebine izbranim medijem. Internet uporabljajo kot najmočnejše komplementarno orodje, ki poveča doseg in učinek tradicionalnih PR kampanj.

Svoj čas nam je namenil tudi Sandi Lekše iz podjetja Tips, včasih pa finančni svetovalec z več kot 9-letnimi izkušnjami na področju osebnih financ in je eden tistih predavateljev, ki delijo svoje znanje na podlagi življenjskih izkušenj skozi njihove lastne zgodbe.

Razveselili smo se tudi obiska Tomaža Freliha iz Hekovnika ter Nine Gržinič s Fakultete za elektrotehniko. Hekovnik je okolje, ki nudi podporo posameznikom na poti do njihovega start-up podjetja ter tako omogoča skupno deljenje znanja in medsebojno pomoč pri reševanju poslovnih ter tehnoloških problemov. Prav tako pa je imel Tomaž predavanje na temo uspešnih in kakovostnih predstavitev investitorjem. Razveselila nas je informacija ter povabilo Fakultete za elektrotehniko, katere so učilnice in laboratorije letos zaživeli že v predzadnjem tednu avgusta, zapolnilo jih je skupaj kar 180 učencev zadnje triade osnovnih šol in srednješolcev iz vse Slovenije. Vse od 18. pa do 23. avgusta 2013 so se spoznavali z najnovejšimi tehnologijami, pridobivali nova znanja ter se prepustili praktičnemu delu na različnih področji elektrotehnike. Vsak od udeležencev si je tako izbral eno izmed 16 različnih delavnic, ki jo je nato obiskoval čez cel teden. Udeleženci nekaterih delavnic so se odpravili tudi na ekskurzije v raziskovalne inštitute in podjetja, kjer so si ogledali, kako bodo čez nekaj let pridobljena znanja uporabili tudi v praksi.

Prišli so nas bodriti tudi domačini Lumu; Marko in Luka. Lumu je naprava za merjenje svetlobe, s katero fotografi, da bi naredili kar najboljši posnetek, izmerijo količino svetlobe in nato glede na podatke prilagodijo nastavitve na fotoaparatu. Temu svetlomeru so dodali še elegantno majhno usnjeno torbico za prenos naprave in aplikacijo, ki si zapomni številne informacije o posneti fotografiji, te pa lahko nato prenese v oblak. Vsi se jih spomnimo po izjemnem uspehu na Kickstarterju.

Jutri pa komaj čakamo obisk ostalih mentorjev, komisije ter finalne predstavitve in razglasitev najboljših.