Še malo pa se lotimo tedenskega sestanka, kjer naredimo pregled in plan prioritetnih obveznosti, prav tako se pogovorimo o vseh podjetniških novostih, ki so se zgodile v preteklem času. In z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da teh ne manjka. Na Zavodu Nefiks, organizaciji za promocijo in beleženje neformalno pridobljenega znanja, spodbujamo dijake, študente, tudi tiste malo starejše študente, da pridobijo neformalne izkušnje kompetentne s formalnim znanjem, katere jim bodo pomagale na trgu dela. Vsaka neformalna izkušnja nam da neko dodano vrednost in unikatnost, ki nam pomaga, da med množico izstopamo in velikokrat je ravno to ključno pri izboru kandidata.

Lotim se priprave delavnice za Služba me ne išče, ki jo izvajamo že drugo leto in jo podpira Orto, blagovna znamka Simobila. Mladim želimo ponuditi kanček podjetnosti, čisto nevsiljivo, a vseeno kot neko doživeto izkušnjo, saj se zavedamo, da ima podjetništvo negativen prizvok, predvsem zaradi stvari, ki se dogajajo v našem gospodarstvu.

Takoj po službi se odpravim na sestanek v Novo mesto, na StartUP Novo mesto, kjer dorečemo še zadnje potankosti našega tridnevnega dogodka. Fantje so res super; prijazni, odprti, iskreni in vse se dogovorimo hitro. Pregledamo program, vsebino, pričakovanja in cilje. Hkrati povabijo dijake, ki so vključeni v Podjetniški krožek Gimnazije Novo mesto na dogodek, ki ga pripravljajo v mesecu decembru, predaval pa bo Andraž Tori iz Zemante. Mreženje je pomemben del podjetništva in zelo težko ga izvajaš v razredu, zato smo letos na krožku prva dva meseca posvetili predvsem temu, da so dijaki hodili na izbore gazel kot tudi finalno prireditev ter obiskali izvrsten Hekovnikov dogodek Start:Cloud, kjer je bila domača naloga, da podjetnikom predstavijo dogodek Startup Gimnazija Novo mesto, podjetnike povabijo na dogodek in pridobijo vizitke podjetnikov.

Ob pričetku pisanja dnevnika so me sprva preplavile misli mojega dnevnika, ki sem ga pisala kot najstnica; vsak večer, vestno in redno. To je bila strašno pomembna stvar, nekaj kamor lahko izliješ vse svoje misli, občutke, vprašanja, težave, srečo, radost, brez tega, da bi te kdo lahko skritiziral, ti sodil o tvojem razmišljanju, o tvojem pogledu na svet, o tem da bi enkrat imel svoje podjetje, da bi bil šef, ker se to sliši tako kul, o tem da hočeš enkrat spremeniti svet… na bolje. Že od nekdaj me je veselilo podjetništvo, od malih nog sem vedela, da bom počela nekaj v tej smeri. Sicer me je pot peljala tako kot se tipično v startup svetu dogaja, sem, tja, levo, desno, še malo doooool, pa veliko gor, tja, naprej,… a na koncu sem le pristala tam, kjer sem si vedno želela.

Obožujem delati z mladimi, jih voditi skozi podjetniške vsebine, izzive, stremeti k nekemu cilju in ga na koncu tudi doseči. Enega večjih uspeh je sigurno dosegel Gašper in njegova ekipa eBeat, kateri je na projektnem tednu, ki sem ga vodila v mesecu maju, prišel do ideje, da bi aplikacija omogočila avtomatski zapis not ob igranju instrumenta. Prejšnji teden se je ekipa eBeat vrnila iz podjetniške konference TechCrunch Disrupt Berlin s fenomenalnimi občutki, bogatejši za kar nekaj pomembnih kontaktov. To so res neprecenljive izkušnje, ki jih naš šolski sistem žal ne ponuja, čeprav je direktiva EU, da se do leta 2020 uvede podjetništvo na vse ravni izobraževanja. SPIRIT je pohvalno že začel s tovrstnimi vzpodbudami.

Želim si, da podjetništvo postane predmet v vsaki srednji šoli. Nič ne pomaga, če je na celi šoli podjeten en ali pa noben profesor. Šola, ravnatelj, profesorji – vsi se morajo s skupnimi močmi truditi za podjetnost. Vsi, ki si želijo biti v svetu podjetništva, nečem ustvarjalnem se morajo konstantno gibati v tem krogu ljudi. Obstaja ogromno dogodkov ter podpornikov, ki kar pogosto prirejajo dogodke, kamor prihajajo ljudje, ki verjamejo, da obstaja upanje, da nekaj naredimo, nekaj izboljšamo. Pa naj bo to nek manjši projekt ali pa udeležba na Kickstarterju, kjer smo lahko ponosni na naše mlade ljudi, ki svetovnemu vrhu dokazujejo fenomenalne produkte. In ne boste verjeli, na takšnih dogodkih ni ne duha ne sluha o krizi in pesimizmu. Upam, da se na naslednjem dogodku vidimo v čim večjem številu. Zame večer še ni končan, čaka me še nekaj administrativnih zadev in zagotovo bo ta teden še kako pester.