Njihovi ambiciozni načrti potrjujejo, da izvoznikom – Plastika Skaza izvozi več kot 90 odstotkov proizvodnje – najverjetneje tudi letos ne bo pojenjala sapa in da se napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj o 5,2-odstotnem povišanju izvoza lahko uresničijo.

Umar napoveduje tudi, da se bo okrepila gospodarska rast v Italiji in Avstriji, padanje BDP v Rusiji pa ustavilo, kar je za zlato gazelo 2014 pomembno, saj prihodnja leta načrtuje širitev prodaje še na ruski trg. Ta mesec se bodo že odločili, ali krepiti proizvodnjo za Rusijo direktno prek Srbije ali pa pretok blaga narediti kar iz Slovenije, kjer prav tako krepijo proizvodne zmogljivosti

V petih letih do 100 milijonov evrov

Spodbudne so tudi napovedi Mednarodnega denarnega sklada, ki je na primer za Nemčijo, kamor Plastika Skaza proda petino proizvodnje, napovedal 1,6-odstotno gospodarsko rast. Do leta 2020 želi Plastika Skaza kot matično podjetje s skupino podjetij v Skaza Group postati multinacionalka s 100 milijoni evrov prihodkov, ki bo z izdelki iz plastike in reciklatov še naprej oskrbovala predvsem pohištveno industrijo ter podjetja iz elektro in avtomobilske industrije, za katero trenutno naredijo desetino proizvodnje, načrtujejo pa njeno povečanje vsaj za 10 odstotkov na leto. Na pohištveno industrijo se oddeli polovica proizvodnje. Število zaposlenih naj bi v petih letih s sedanjih 279 zraslo na 350, ustvarjali pa naj bi med 10- in 12-odstotni EBIT. Letos naj bi zaposlili še najmanj 11 novih sodelavcev.

Za izdelavo različnih izdelkov predelajo pol milijona ton plastike na leto, od tega je polovica reciklatov. Poleg Nemčije so med njihovimi najpomembnejšimi trgi še Velika Britanija, Francija, Avstrija, Italija, Rusija, Švedska, Finska ter ZDA. Želijo pa si, da bi sodelovali vsaj z osmimi multinacionalkami.


»Velik korak smo naredili, ko smo se lani dogovorili z Ikeo, da so izdelki naših blagovnih znamk v Ikeinih trgovinah po vsej Evropi. Tako smo te dni v njihove centre dostavili 240 setov kuhinjske posode njihove blagovne znamke, kar pomeni po milijon kozarcev, krožnikov in posod,« je povedala Laura Rednak. 

Najprej uprava, nato še proizvodnja

Septembra lani so za milijon evrov v Velenju kupili prostore Vemonta v stečaju in aprila naj bi se uprava že preselila tja. Do poletja naj bi na okoli pet tisoč kvadratnih metrih postavili tudi proizvodnjo izdelkov za avtomobilsko industrijo ter skladišče, kasneje bodo uredili še center za razvoj in dizajn, ki naj bi ga uradno ustanovili v drugi polovici leta. To jim bo dalo nov zagon pri nadaljnji krepitvi razvojnega oddelka, v katerem trenutno dela 12 razvojnih tehnologov.


V ureditev novih prostorov bodo vložili okoli dva milijona evrov. Proizvodnja za pohištveno in elektroindustrijo bo ostala na sedanji lokaciji, bodo pa na novo lokacijo preselili tudi razstavni prostor in lastno prodajalno. Novost na novi lokaciji bo tudi uvedba novih tehnologij, implementacija novih razvojnih projektov ter lepše in boljše sejne sobe ter učni kotički, kjer bodo poskrbeli za sproščeno vzdušje za kreiranje prihodnosti.

Trd boj za ustrezne cene

Posle pridobivajo na sejmih, natečajih ter prek dobrih referenc partnerjev. »Prodajni proces razvojnih projektov lahko traja tudi do dve leti, nato sledita razvoj ter izvedbeni del. Ni lahko. Včasih ciklus, preden izdelek vstopi v proizvodnjo, traja tudi več let,« poudarja Rednakova.


Za status razvojnega dobavitelja, v kar se podjetje intenzivno preobraža zadnjih nekaj let, vlagajo ogromno znanja, energije, denarja in časa, »najmanj tri leta traja medsebojno preizkušanje, preverjanje stabilnosti poslovnih odnosov in gradnja zaupanja. Ves čas moraš s kupcem intenzivno delati, kar nam uspeva tudi s preoblikovanjem v mini družbe, ki z interdisciplinarnim pristopom skrbijo, da so potrebe naših partnerjev in problemi rešeni v čim krajšem času,« pojasnjuje Laura Rednak.


V proizvodnji, ki je v večini avtomatizirana, so uvedli vitke metode dela po vzoru Toyote. Tako so v zadnjih petih letih močno preobrazili kulturo podjetja in v ospredje postavili kreativnost in učinkovitost.


Četudi naj bi jim bile trenutno nizke cene nafte zelo v prid, pa se morajo vsakič znova trdo boriti za cene. »Vsaka sprememba osnovnih surovin vpliva na celotnem proces in našo konkurenčnost. Vsa ta nihanja skušamo izpogajati pri ceni do kupca tudi tedaj, ko cene padejo,« pravi Rednakova. Na njihovem področju dela imajo na svetu okoli 55.000 konkurentov in kar 90 odstotkov jih dela za avtomobilsko industrijo.