Takšnih je bilo 9 odstotkov projektov, ki so bili zajeti v raziskavo in financirani od aprila  2009 do maja letos.  Na drugi strani pa se je kar 65 odstotkov podpornikov strinjalo s trditvijo, da so obljubljeno nagrado prejeli v obljubljenem roku. A prof. Mollick avtorje kampanj vseeno opozarja, da bi morali razmisliti tudi o tem, kako bi lahko podpornikom v primeru, ko jim obljubljenega ne morejo dostaviti, zbrana sredstva vrnili. Če ne drugega, bi morali biti vsaj iskreni in podpornikom pojasniti, kako so porabili njihova sredstva in kaj jim je preprečilo realizacijo projekta, poudarja.


Da je sprva zadani cilj v resnici največkrat premalo, da bi avtorji lahko pokrili vse (skrite) stroške kampanje oziroma prve produkcije, so pogosto povedali številni slovenski avtorji uspešno financiranih projektov, med njimi celo ekipa Chipolo, ki je zbrala slabih 300.000 dolarjev oziroma kar 12-krat več od zastavljene vsote. Denarja jim sicer ni zmanjkalo, a jim ga tudi ni veliko ostalo, kot bi pri tolikšnih zneskih morda pričakovali. Zato ni presenetljiva ugotovitev prof. Mollicka, da najpogosteje propadejo majhni projekti, ki zberejo manj kot 1000 dolarjev, najmanjše tveganje za neuspeh pa imajo projekti, ki zberejo od 10.000 do 50.000 dolarjev.


Vendar morebitni neuspeh ene kampanje podpornikov ne odvrne pri podpori še kakšnega drugega inovativnega projekta, a je le slaba petina takšnih, ki bi še enkrat zaupali avtorju, ki jih je razočaral. Le toliko jih je bilo namreč zadovoljnih z načinom, kako so se avtorji odzvali ob  neuspehu projekta, čeprav je delež tistih, ki so dobili povrnjen denar ali kompenzacijo, še precej nižji.