»Smo zmerni optimisti za obseg poslov v letu 2016, še posebno ker smo letos odprli nekaj novih trgov. Med njimi prevladuje arabsko tržišče, kamor smo stopili prvi z dvema velikima nogometnima dvoranama. Trenutno predajamo objekte v Alžiriji, v Egiptu pa bomo projekt zaključili do konca leta. Prodrli smo tudi v Nemčijo, Švico in Bolgarijo. Na vse trge resno računamo drugo leto, ker so zunaj kriznih območij,« o aktualnih poslih podjetja pove Olaj.
Evropa premalo, prazni se tudi ruska malha
V Nemčiji so tako denimo vstopili v projekt obnove nekaj desetletij starih nemških športnih objektov, pri čemer je bila olajševalna okoliščina za Duol dejstvo, da je v Nemčiji propadalo kar nekaj večjih podjetij, ki so se ukvarjala s podobno dejavnostjo. Olaj zato vidi v Nemčiji velik potencial, saj je treba zamenjati več sto objektov. »Izjemno pa smo ponosni na dejstvo, da smo prišli z našimi balonskimi halami na švicarski trg. To je za nas izjemno priznanje, saj imajo Švicarji zelo visoke kriterije za tovrstne objekte, ne le po kvaliteti pač pa tudi po energetski učinkovitosti in ekološkem pristopu,« dodaja.
Nekaj enkratnih projektov v Evropi je spodbudila tudi begunska kriza, saj so dobavili balone za begunce v Sloveniji in Nemčiji, a je zgolj izvoz v Evropo zanje premalo. Zato je toliko pomembnejši vstop na arabski trg, poudarja Olaj, saj lahko tako hitreje nadomestijo nepričakovano izgubo trga zaradi krize. Slabo tretjino manj bodo najverjetneje prihodnje leto ustvarili tudi na ruskem trgu, kjer so letos imeli rekorden izkupiček na račun industrijskih objektov, in na trgih držav nekdanje Sovjetske zveze. Države namreč projekte financirajo predvsem iz državnega proračuna, ki se napaja s prodajo energentov, katerih cene pa so v zadnjih nekaj mesecev izjemno nizke. »Nastaja in je že vidna investicijska praznina, pri kateri se ne da napovedati njenega dna.« Vsaj v Rusiji je razlog zanjo tudi evropski embargo. »Razmere, ki smo se jih začeli navajati v Rusiji, pa so vse bolj podobne tudi v Azerbajdžanu, Turkmenistanu, Kazahstanu,« dodaja Olaj.
Investicije v nove produkte, v prvi vrsti rastlinjake
V podjetju se zato vse bolj ukvarjajo z razvojem rastlinjakov. Trenutno so v intenzivni investicijski fazi in so v razvoj ter promocijo novih programov iz izključno lastnih virov vložili najmanj milijon evrov. Na Expo v Milanu so razvili idejo o visokotehnološkem agro grozdu, v katerem trenutno sodelujejo s podjetji Lotrič meroslovje, bronasto gazelo 2012, Paradajz, Semenarna Ljubljana, pri tem pa jih podpira tudi univerza. »Tako bomo lažje nastopali na globalnem trgu in se prijavljali na razpise za evropska sredstva ter po vzoru avtomobilskega grozda promovirali svoje znanje in produkte. Trenutno razvijamo tri rastlinjake v raziskovalne namene v Prekmurju, na Ptuju in na slovenski obali, ki bodo pilotni projekti vseh deležnikov v tem grozdu. Sicer pa je slovenski trg za uveljavitev naših napihljivih rastlinjakov občutno premajhen, tako da bo Slovenija zgolj pilotni center, tržišče pa predvsem arabski svet in Afrika,« pojasnjuje Dušan Olaj.
Obenem dodaja, da je prav za ta program spet postal zanimiv trg držav nekdanje Sovjetske zveze, saj je embargo, ki prepoveduje uvoz hrane v Rusijo, sprožil enormno potrebo po samooskrbi. »Rusija v tem trenutku veliko vlaga v razvoj in postavitev rastlinjakov. Računamo na posle tam, vendar pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da se prav zaradi nasprotovanja embargu skuša Rusija opreti predvsem na lastno proizvodnjo. S sklepanjem strateških partnerstev ter z ustanovitvijo skupnega podjetja v Moskvi se prilagajamo dnevnim razmeram na trgu,« o ohranjanju položaja v Rusiji pove sogovornik.
V Sloveniji je njihov tržni delež – četudi pomeni postavitev balona na primer za novo šolsko športno dvorano vsaj trikrat nižji strošek in bistveno hitrejšo gradnjo – za zdaj zanemarljiv, saj na leto postavijo v povprečju štiri do pet balonov. Njihovo rast bi poleg sodelovanja v agro grozdu lahko pospešila in utrdila razširitev programa na šotore za skladišča ter poslovne in prireditvene prostore, ki je na neki način komplementarna dejavnost njihovi obstoječi.
Egipt, Alžirija, srednja Afrika...
Objekte za industrijo v Evropi najpogosteje gradijo klasično, medtem ko se za hitro gradnjo z baloni odločajo tam, kjer tovrstnih objektov sploh nimajo, torej v arabskem svetu, Južni Ameriki in Afriki. »V Afriki vedno več globalnih podjetij odpira svoja predstavništva, si postavljajo omrežja in pripravljajo na posel, saj trenutno črna celina še nima denarja. Vsako vlaganje na črni celini je trenutno investicija za prihodnost, predvsem pa je pomembno, da si že tam in si se sposoben odzvati takoj, ko bo treba. Naši objekti že stojijo v Egiptu in Alžiriji, odpira se nam tudi srednja Afrika,« pripoveduje Olaj in dodaja, da je Duol prisoten tudi v Turčiji, kjer imajo dokaj močno lastno proizvodnjo in jim je Duol zato pošteno premešal karte. »V teh dneh odhajam v Ankaro iskat strateška partnerstva z njihovimi podjetji, ki so v večini primerov zelo močna, novih poslov pa ne sklepajo samo po zaslugi visoke kakovosti in nizke cene, pač pa tudi pametnega denarja,« je pojasnil Dušan Olaj prednosti turškega pristopa.
Turčija pa je izjemno pomembna tudi za vstop na tretje trge, denimo Iran, za katerega po njegovih besedah ves poslovni svet samo čaka, da bodo sankcije ukinjene in se bo država odprla svetu. »Zaradi sankcij je država postala bistveno vitkejša, kot je bila, hkrati pa je težko oceniti, koliko ima akumulirane investicijske moči,« pravi prvi mož Duola, ki je skupaj s podjetji Comita, Iskratel in Riko odprl skupno pisarno v Teheranu. Tja bo januarja odpotoval tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ko naj bi pripravili tudi prvo poslovno konferenco. »V teh dneh bom obiskal nekaj iranskih ministrstev in pripravil, kar je mogoče, potem pa moramo biti le še potrpežljivi. Iranski trg smo prepoznali kot zanimiv, vendar pa bo čas pokazal, ali Iranci res potrebujejo nas. Težko je kar koli napovedati,« ostaja previden Dušan Olaj.
