Gospodarsko rast bo še naprej spodbujal izvoz, postopoma pa bodo k rasti več prispevale tudi zasebna potrošnja in investicije. Izboljšane razmere na trgu dela bodo prispevale k višjim prihodkom, okrevanje v podjetniškem sektorju pa bo okrepilo investicije in izboljšalo konkurenčnost.

Rast se bo prihodnje leto upočasnila zaradi padca investicij, povezanega z novim finančnim obdobjem in manjšim črpanjem evropskih sredstev. OECD Sloveniji v napovedi še naprej pripisuje padec stopnje brezposelnosti. Z lanskih 9,7 odstotka naj bi letos upadla na 9,3 odstotka, prihodnje leto na 9,1 odstotka, v letu 2017 pa zdrsnila pod devet odstotkov na 8,4 odstotka. Pod devetimi odstotki je bila stopnja brezposelnosti po podatkih OECD v Sloveniji nazadnje leta 2012, ko je bila 8,8-odstotna. Medtem ko je bila inflacija lani v Sloveniji 0,4-odstotna, OECD ocenjuje, da bo letos Slovenija beležila padec cen življenjskih potrebščin, deflacija pa naj bi bila 0,6-odstotna.

Leta 2016 bo Slovenija znova beležila inflacijo, ki bo po napovedih 0,5-odstotna, čez dve leti pa bo dosegla 1,1 odstotka. Javnofinančni primanjkljaj, ki je lani predstavljal pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), bo letos upadel na 2,9 odstotka BDP, leta 2016 na 2,3 odstotka, leta 2017 pa bo predstavljal 1,8 odstotka BDP. Slovenija mora ostati osredotočena na prestrukturiranje podjetij, v ospredju ostaja tudi upravljanje s slabimi posojili, da bi lahko ponovno spodbudili kreditiranje.

Zaradi visokega javnega dolga mora Slovenija, kot navaja OECD, nadaljevati s finančni konsolidacijo. Med drugim mora omejiti javno porabo, vendar hkrati ohraniti prihodke najrevnejših. Med strukturnimi reformami, ki čakajo Slovenijo, OECD našteva reforme šolstva, zdravstva in javne uprave, kjer bi lahko s premišljenimi ukrepi ustvarili dodatne prihranke brez poslabšanja njihove kakovosti.