Po njenem mnenju je uredba o zelenem javnem naročanju neposrečena. V zakonu o graditvi objektov o trajnostni gradnji ni zapisanega ničesar. „Premika se sicer na bolje, saj je v pripravi nov zakon in v njem je predvideno, da naj bi bila trajnostna gradnja splošen pogoj za gradnjo stanovanj. Vendar pa nikje ne najdemo definivcije za trajnostno gradnjo. Kar bi si lahko razlagali, da ni zavezujoča,“ je izpostavila Barbara Škraba Flis.
Robert Smodiš je predstavil konkretne prednosti certificiranja trajn ostnih stavb, dr. Manja Kitek Kuzman in dr. Andreja Kuntner pa sta predstavili monografijo Trajnostni razvoj in lesena arhitektura v Sloveniji. Ker konferenca spodbuja tudi sodelovanje finančnih ustanov, sta spregovorila tudi Matjaž Ribar iz SID banke ter mag. Hinko Šolinec iz Ekosklada, pa tudi Rok Starič, ki je nedavno s svoji ekipo uspešno zbral denar za arašidovo maslo, predstavil pa je avstrijsko platformo za množično financiranje Conda, ki kmalu prihaja tudi v Slovenijo. Conda, ki so jo v Avstriji ustanovili leta 2013, ima za seboj 33 uspešno sfinanciranih projektov. Najvišja investicija je 613 tisoč evrov, povprečna investicija na posameznega investitorja pa znaša 900 evrov.
Na temo integracija ekoloških tehnologij in certifikatov v nepremičninske projekte sta spregovorila Kristian Ravnič iz Imo-Real ter Iztok Polanič iz Pomgrada, primere dobre prakse pri prenovi vzgojno-izobraževalnih ustanov v Mestni občini Ljubljana je predstavila Marija Fabčič. Priložnost za predstavitev pred ogledom primerov trajnostne gradnje na terenu sta dobila tudi Silvo Pritržnik iz Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec ter dr. Tomaž Vuk iz Cementarne Anhovo, ki je spomnil na to, da so stavbe velik porabnik celotne energije, saj je porabijo okoli 40 odstotkov.
»Ena sedmina energije je porabljena za sam gradbeni material, torej gre ostala energija za samo uporabo stavb.,« je opozoril Vuk. »V prehodu v bolj trajnostno gradbeništvo bomo morali uporabiti prednosti vseh materialov. Pri tem pa je potrebno sodelovanje različne stroke in različnih materialov in vsak lahko pripomore k temu, da bodo stavbe bolj trajnostne,« je prepričan Vuk.
