Pred sedemnajstimi leti nikomur v Sloveniji nisem šel na živce. Kakemu sovaščanu mogoče in kdaj pa kdaj svojemu atu in mami. Pred 17 leti sem šel na živce sebi vedno, ko sem moral plačati račun za mobitel. Ko sem šel na bencinsko črpalko in sem moral plačati bencin, sem šel na živce samemu sebi – v tistem trenutku, ko je bilo treba iti ven, pa nisem imel denarja, sem šel samemu sebi na živce … Na živce sem si šel, ko sem šel v trgovino in sem gledal konzerve rib. In sem moral kupiti ribe Eve, ker nisem imel dovolj denarja za Rio mare. Na živce sem šel sebi, ko so mi iz banke pošiljali 'lepe pozdrave'.
Na živce sem si šel non-stop. In – zato vam pravim. Boljše, da greste na živce drugim ljudem, kot pa da greste na živce sebi. Če greste na živce sebi, to pomeni, da nekaj ni vredu. Če pa greste na živce drugim, pa to pomeni da „štrlite“ iz povprečja. Če greste na živce drugim, to pomeni, da vas je nekdo opazil. Mogoče imate malce boljši avto, kot ste ga takrat vozili, ko ste šli na živce sebi; da imate malo več denarja v denarnici, kot pa takrat ko ste sami sebi šli na živce. Verjetno to pomeni, da hodite na boljše dopuste in za malo več časa, kot pa takrat, ko ste sedeli doma in bili jezni na tiste, ki so šli.
A vidite? Boljše da greste na živce drugim kot pa samemu sebi.
Če vas imajo vsi radi in vas vsi 'trepljajo po rami', to pomeni, da sami sebe nimate dovolj radi.
Dobro je, če greste kdaj komu na živce. Čisto res.
Ko boste začeli iti na živce drugim ljudem, to pomeni, da uresničujete svoje sanje in svoje poslanstvo. Ker človek, ki ne naredi „nečesa“, kar nekdo opazi, ne more, da ne bi šel na živce drugim.
Zadnjič sem bil na seminarju Špelce Morojna. Morojna se je že zahvaljevala in se mi je 20 ljudi s solzami v očeh začelo opravičevati, ker sem jim „šel na živce“. Ker me niso mogli niti videti. In so rekli, kako so se motili, kakšne predsodke so imeli, da to, kar jim je šlo na živce pri meni, jim je šlo v bistvu na živce pri njih samih. To ni nič narobe.
Jaz sem bil isti. Meni so tudi šli eni na živce. Ko pa sem sprevidel, zakaj, se je zgodba čisto spremenila. Če vam jaz grem na živce, ne reite - on mi gre na živce. Povejte raje, KAJ VAM GRE NA ŽIVCE. Katera njegova ali njena lastnost vam gre na živce. Kar tako „generalno“ vam nekdo ne more iti na živce. Lahko pa vas nervira kakšna njegova ali njena lastnost.
To, da nimam denarja, mi lahko gre na živce, to, da ne znam stopiti iz cone udobja, mi gre na živce. Na živce mi gre, ker vozim razmajan avto, pa bi rad takega, kot ga vozi on, ki mi gre na živce. Ker – jaz bi tudi takega.
Kaj konkretno vam pri tej osebi gre na živce? In poglejte, ali bi tega, kar vas pri tej osebi konkretno nervira, sami radi imeli več? To je poanta. Ok je, če greste komu na živce, ker to pomeni, da ste stopili iz povprečja; bolj hudo je če greste samemu sebi na živce. In čisto resen sem , ko vam želim naslednje -
Želim vam, da bi šli na živce čim večjemu številu ljudi, ker to pomeni, da živite svoje sanje in uresničujete svoje poslanstvo. In to je bistvo življenja. Zato se ne sekirajte, če greste komu na živce. In – naredite nekaj v zvezi s tem.
