Vsekakor nisem zagovornik te možnosti, a bi bilo morda koristno, če bi moral študent plačati neko manjšo vsoto denarja na letnik, saj bi bila to na nek način zanj vzpodbuda - zaradi katere bi bil vsekakor bolj uspešen pri izdelovanju letnikov. Manj bi bilo neuspešno opravljenih letnikov ter nesmiselnih prepisov, če bi nas vsaka taka poteza udarila po žepu.

Ob poplavi diplomantov, torej fakulteta ni naša dodana vrednost, ampak prej samoumeven dosežek, kot na primer opravljena srednja šola. Ne daje nam posebej velike prednosti, kar pomeni, da si moramo le to ustvariti sami. Vse okrog nas je dejansko posel in bodoči diplomant se mora zavedati, da trguje s svojim znanjem. Mora si znati postaviti ceno.

Delodajalec ponudi delo na podoben način, kakor se odloči za nakup nekega živila. Na živilski polici izbira na primer med petimi vrstami jogurtov. Na prvem piše le jogurt, drugi ima lep dizajn, tretji navedene dodatne prednosti (ekološko pridelano, vsebnost vitaminov...), četrtega mu je priporočil kolega, pri petem pa osebno pozna njegovega proizvajalca.

S tem želim povedati, da se je za službo danes potrebno potruditi malo bolj, kot zgolj opraviti fakulteto ter pošiljati prazne prošnje za zaposlitev, z upanjem na čim hitrejši uspeh. V tem primeru smo samo navaden jogurt. Zavedami se moramo, da videz šteje. In s tem ne mislim neke manekenske lepote, temveč urejenost. Zunanji detajli namreč lahko vplivajo na odločitev pri izbiranju med dvema kandidatoma. Tretja, zelo pomembna dodana vrednost, so naše kompetence, ki jih moramo znati ponuditi delodajalcu. Izkušnje na področju praktičnega znanja iz svojega področja, znanja tujih jezikov, veščine javnega nastopanja ali druge spretnosti, odvisno kaj stroka od nas pričakuje.

Tu se lahko navežem na svojo fakulteto. Menim, da štejejo izkušnje vsekakor več kot dobre ocene. Če nekdo želi biti kirurg, mora pač več let voluntirati ter s tem pridobivati praktično znanje. In nenazadnje poznanstva oziroma tako imenovane veze, ki jim tako pravijo tisti, ki jih nimajo. Jaz jih imenujem reference. V kolikor človek namerno investira svoj čas v mreženje, spoznavanje novih ljudi, izmenjave v tujini - potem lahko vsekakor pričakuje, da se mu bo ta trud nekoč zagotovo obrestoval. Tudi sam bi, če bi izbiral med dvema enakovrednima kandidatoma, izbral tistega, ki sem ga spoznal že nekoč prej. Saj se mi njegova podoba vtisne v spomin, poleg tega je morda iz prve roke vem, da je zanesljiv, kar vpliva na mojo odločitev.

Naj zaključim z mislijo, da se mora vsak študent že zelo zgodaj v svojem študiju vprašati, na katerem področju bi rad delal v prihodnosti ter si tako vzpostaviti načrt, kako do tega priti. Mora se zavedati, da mu fakultetna izobrazba danes ne zagotovi potrebne konkurenčne prednosti ter da si jo mora študent ustvarjati sam, od prvega dne študija naprej.