Vendar svoje ideje nisem vzel zelo resno, temveč bolj kot nekakšen hobi projekt, ki sem mu tedensko posvetil nekaj ur prebiranja literature. Septembra lani sem kupil prvo serijo mokarjev - približno 500 gramov ter jih naselil v svoji sobi, nad akvarijem. Staršem sem zagotovil, da bodo ostali na svojem mestu, a se je čez dober mesec vseeno zgodil manjši pobeg - zaradi šibkih sten škatle, v kateri sem jih gojil.

Kmalu zatem, ko sem mokarje prestavil v boljšo škatlo, sem lahko prvič ''žel'' svoj pridelek ter poskusil pojesti žuželko. Moram priznati, da je šlo sprva za precej nenavadno izkušnjo, vendar ko prebiješ led, ti kmalu postane entomofagija (uživanje žuželk) popolnoma vsakdanja. Okus je namreč presenetljivo dober, precej spominja na oreščke. Načeloma je njihov okus odvisen od tega, s čim jih hraniš, če jih na primer s cimetom, imajo po le tem okus. To področje bo še zelo zanimivo raziskati.

Novembra smo se z ekipo udeležili Bio-startup vikenda na biotehniški fakulteti ter z idejo o beljakovinskem prašku iz žuželk zmagali. Ta zmaga je pomenila veliko prelomnico v mojem življenju, sam sebi sem s tem dokazal, da moja ideja ima tržni potencial. Takrat je tudi moj življenski cilj, da postanem nadpovprečen veterinar, nadomestila velika strast do reje in raziskav na področju užitnih insektov.

Pol leta smo izboljševali idejo v Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju, kjer smo pridobili precej znanja in izkušenj, hkrati pa spoznali mnogo zanimivih ter uspešnih ljudi. Počasi se je začela preoblikovati tudi moja miselnost - na kar so najbolj vplivali ljudje, ki sem jih spoznaval, kasneje pa tudi podjetniške knjige, ki sem jih začel prebirati. Moja osebna rast na tem področju pa se je tu šele pričela. Na tem mestu sem spoznal pravi pomen te besedne zveze, ki jo sedaj skušam uveljaviti tudi v praksi.

buzzmade.jpg

Foto: Uroš Hočevar/Delo

Pozimi 2015 smo razširili proizvodnjo mokarjev v večje spodnje pritličje. Preskok iz zelo majhne reje na mnogo večjo, je bil prevelik. Nismo imeli dovolj znanja - učili smo se iz napak, šlo je narobe vse, kar lahko narobe gre. Mokarji so pobegnili, pomrli, v rejo je prišla plesen ter molji... Vendar je bila to izkušnja, ki smo jo morali sprejeti - iz napak smo se veliko naučili, tako da imamo v planu narediti še kakšno več. ;) Večja proizvodnja namreč ni tako enostavno izvedljiva, kot se sliši v teoriji. Zato smo jo pred kratkim nekoliko zmanjšali, trenutno se koncentriramo na izključno raziskave optimalnega proizvodnega procesa. Povezali smo se z večjimi živilskimi podjetji v Sloveniji, ki nam pomagajo pri nadaljnjem razvoju.

Pred nekaj meseci smo začeli z intenzivno raziskavo trga, s katero smo ugotovili kam se pozicionirati z našim prvim produktom. Veliko se izobražujemo in delamo na področju marketinga, saj bo to, pri tako nenavadnem produktu vsekakor odločilno. Prvotno idejo, o izolatu beljakovin insektov, smo začasno opustili, vsekakor pa ostaja na daljnoročnem ''To do list-u''. Morda pride na vrsto že kmalu - ko se v Sloveniji sprosti zakonodaja. Trenutno pa bomo našo pot nadaljevali v tujini, ki je zaradi določenih ugodnosti bolj privlačna.

V enem letu je torej mogoče s pravo ekipo in trdim delom pripeljati zasnovo ideje do realizacije. Moč volje, velika mera vztrajnosti ter vizija, za katero stremiš - so osnove za uspeh na kateremkoli področju.