Izvem tudi, da naj bi bili najbolj leni zaposelni zelo dober kader – poznajo bližnjice, vedo, kako eliminirati probleme in kako prihraniti čas. Se nasmehnem, ko pomislim na našo ekipo, kdo bi to lahko bil.

Razmišljala sem tudi, da bom čez nekaj dni prestopila pomembno življenjsko črto - štirico! Ja, 40 jih bom napolnila! Že cel teden me obdaja čuden občutek, kot neka trema pred štirico, ne vem, zakaj....(morda primerjava s trojko, kaj sem vse in kaj nisem naredila v tem času, kaj bi morala spremeniti,....). Zato je bilo jutro, namenjeno samo meni, toliko bolj dragoceno - ko se lahko v mislih mešajo posel, družina in resna življenjska vprašanja.

Na poti v pisarno se v mojem ´pižojčku´, v katerem se počutim odlično, kljub temu, da je že star in ´obuškan´, na Rock radiu vrti ravno »Don't cry tonight...od Gunsov in se nasmejim, kot da mi vesolje kaj sporoča.

V pisarni s sodelavci preletim aktivnosti, z Žigo pregledava tekoče ponudbe, naročila, dobavitelje, težave in rešitve. Kljub načeloma mirnemu poletnemu obdobju se pri nas kar dogaja, saj je v tem času veliko razpisov. Prijave so kar zalogaj, a prav pred kratkim smo bili uspešni na Spiritovem razpisu za ekološka darilca. Zelo sem bila vesela in ponosna, da nama je z Žigo uspelo in ta zgodba je tudi dokaz, da volja gore premika. In kako pomembne so ideje za rešitve problemov in uspeh.

Preko e-pošte smo namreč prejeli obvestilo o razpisu za dokaj nenavadno darilo: leseno ekološko košarico za piknik s potiskanim blagom, ki je obenem tudi mizica. V ekipi mi rečejo: »Eh, to pa ni za nas«. Stvar postane zame zanimiva. »Se ne da, je nemogoče,« - kot bi mi vlil gorivo. Prešine me, kako to izvesti, a tekoče delo zahteva pozornost in se oddaljim od izziva. Ob osmih zvečer pa se utrne ideja – »Ja, seveda vem, kako bomo to naredili,« povežem skupaj vse detajle, v valu navdušenja pokličem Žigo in mu vse ti povem, pa sva že dva navdušena.

Sreča je na strani pogumnih, pravi pregovor (pa tudi kreativnih, očitno): tudi podizvajalec, ki mora izvesti idejo, se mi javi in je za. Ura je devet zvečer in odločitev pade: naredili bomo ta nov in unikaten produkt. Prijavili smo se le dvoji in razpis je dobil IDentiks, bravo mi! Izvedba ni bila lahka, je pa sladka pohvala in zadovoljstvo naročnika, seveda tudi naše.

Ja takšne stvari (poleg kartic, ki so moja strast) zelo rada počnem – ustvarjam unikatna darilca za naročnike, in ko je hobi del delovnika, je vse kot igra. Večkrat sem že izjavila: »Izberi si posel, ki ga počneš rad in nikoli več ti ne bo treba delati.« Vsaj ne na silo in z odporom; ko delaš tisto, kar rad delaš, postane čas relativen.

Ob dveh preverim maile, klice, z novo sodelavko Katjo preveriva seznam neplačnikov, plačila, izvoz iz Pantheona. Vesela sem, da je Katja z nami, da uvajanje uspešno teče in se vklaplja v delo. Le tako naprej!

Nato se posvetim izvedbi naročila: za naročnika smo naredili zahtevne teste čip kartic – 4 barvne variante in zlatotisk. Z vzorci sem zadovoljna, prav tako naročnik, tudi čipi brezhibno delujejo. Ob tem je pomembno tudi, kako izdelek izgleda. Pri dizajnih sem sama zelo zahtevna, saj želim, da sledimo našemu poslanstvu, da so naše kartice prav za vsakega naročnika zanj najlepša in najboljša rešitev!

Zato velikokrat slišimo: »No, saj zato smo se pa obrnili na vas, ker vemo, da dobro naredite.« To nas razveseli, ker naročniki prepoznavajo in cenijo tisto, v kar vlagamo.

Potem se slišim s svojo mentorico. Odprto mi postavi ogledalo in opozori, da bo treba v podjetju kaj spremeniti. Govori mi o žabi, ki je v loncu vode in se kuha – dokler od vročine ne umre. In da žaba, ki jo vržeš v vrelo vodo, skoči ven. Ali sem jaz tista žaba, ki se kuha? Po dolgem pogovoru, ki sicer ni bil ravno prijetne vsebine, ker se pogovarjaš, kaj in zakaj delaš narobe, sem pozitivna, kot večinoma vedno. Hvala bogu, to imam v krvi (pa tudi mentorica mi potrdi, da me občuduje v tem pozitivizmu).

A odrinem misli na spremembe. Zavestno in po odločitvi. To naj počaka na konec avgusta. Takrat bom naredila razmislek in korak. Veliko dela in novih projektov nas namreč čaka v septembru – razvijamo novo spletno stran, ki bo popolnoma drugačna, s spletno trgovino, snujemo nove komunikacijske kanale, prodajne strategije, nove dogodke in razvoj. Težke teme za vroč avgust.

Misel mi že cel dan bega na rezervacijo dopusta na grškem otoku, našla sem idealno varianto za našo družino – HALKIDIKI, sliši se super, bomo videli. Res si želim še zadnji teden naužiti morja, sonca, raziskovati in napolniti baterije za jesen in vse prihajajoče projekte. In nenazadnje, potrebujem vdih, za naslednje desetletje mojega življenja.