Pisarne agencije Virtua PR so le eno ulico oddaljene od mojega doma, velik luksuz, ki ga zelo cenim. Pred leti sem brala knjigo Remote avtorjev Jasona Frieda in Davida Heinemeierja Hannsona, ustanoviteljev podjetja 37signals, znanega po odličnem orodju Basecamp, ki ga pri nas za vodenje projektov uporabljamo že 8 let. V njej opisujeta prednosti in pasti dela na daljavo in nekaj časa sem se celo poigravala z idejo, da pisarn niti ne potrebujemo, saj je večina naročnikov iz tujine in se v Sloveniji redko srečujemo.

Danes sem vesela, da nismo zgolj virtualna agencija, še vedno pa zelo dobro izkoriščamo prednosti dela od kjerkoli in kadarkoli, saj nimamo strogega urnika; bistveno bolj kot čas, ki ga preživimo v pisarni, se mi zdi pomembno, da je delo opravljeno. Zato se moj delavnik prične ob 6h, če imam veliko dela pa ob 5h, da imam vsaj uro ali dve preden se zbudi moj 9-letnik. Veliko se spremeni, ko postaneš mama in žongliranje med obveznostmi, ki jih narekuje delo, v katerem zelo uživaš, in otrokom, ki te potrebuje, in s katerim želiš preživljati čas, ni lahko. Pravzaprav je včasih hudičevo težko. Strinjam se s Sheryl Sandberg, izvršno direktorico Facebooka in avtorico ene izmed mojih najljubših knjig Lean In, ki ne verjeme v ravnotežje poklicnega in zasebnega življenja, ampak v integracijo.

Dopoldne pride k nam Dragan Barbutovski, ki bo z ekipo v kratkem štartal projekt socialnega podjetništva CurioCity. Na petih turah bodo turistom v Ljubljani omogočili pogled lokalcev, hkrati pa ostali družbeno odgovorni. Na sestanku se iskrijo ideje, saj veste, eden tistih, kjer hitro pišeš, da česa ne pozabiš. Čeprav nas je povabil k projektu za pripravo strategije komuniciranja na družbenih medijih, zdaj govorimo tudi o offline komuniciranju in odnosom do udeležencev tur na različnih točkah stika. Zelo rada delam z ljudmi, ki znajo povezovati in razumejo, da vsega ne (z)morejo sami. Tega je premalo, prevečkrat se delajo projekti na pol, ker ni sredstev, ljudi, volje.

Iz pisarne grem že ob 12:30, saj so šolske počitnice in je moj 9-letnik sam doma. Medtem, ko kuhava kosilo, odgovarjam na e-pošto in berem članek, ki mi ga je zjutraj posredovala predstavnica italijanskega naročnika, za katerega izvajamo digitalni vsebinski marketing in oglaševanje na nekaterih evropskih trgih. Integracija poklicnega in zasebnega življenja, torej. Morda ta ne ustreza vsakomur, a jaz sem za fleksibilnost mojega dela hvaležna, saj mi omogoča zgodnje odhode domov, ko ima sin predstavo v šoli, po drugi strani pa lahko še vedno delam popoldne, ko ga odpeljem na trening.

Po kosilu se posvetim IABC-ju. Svetovno združenje poslovnih komunikatorjev (International Association of Business Communicators) je združenje 12.000 komunikatorjev iz več kot 120 držav, ki ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo. Junija sem bila izvoljena v upravni odbor za regijo EMENA in po konferenčnem klicu pretekli teden je potrebno pričeti izvajati dogovorjene naloge. Seveda so moje povezane z družbenimi mediji in vsebinami, sodelujem pa tudi pri konferenci Eurocomm, ki bo aprila 2016 na Nizozemskem. Vsakokrat, ko grem v tujino, še posebej ZDA, ugotavljam, da se po znanju brez težav kosamo s kolegi iz drugih držav, to konec koncev dokazujejo tudi številni prejemniki IABC-jevih nagrad Zlato pero (Gold Quill). Smo preskromni?