Z odzivi podjetij tudi na MJU niso zadovoljni. »Pričakovali smo veliko več obvestil o težavah z državo, predvsem v konkretnih postopkih pri organih, ko na primer nek organ ne reagira že več kot en mesec dni na vloženo vlog, ali ima ima nesprejemljivo poslovno prakso, vendar takšnih pobud pravzaprav ni. Prispelo je več pobud, vendar je bilo nekaj tako splošnih, da se obravnavajo preko portala Stopbirokraciji, več kot 10 pa bi jih bilo potrebno dopolniti, pa se podjetniki na poziv za to niso odzvali,« pojasnjuje Katja Mihelj Nagode z ministrstva za javno upravo.


Na MJU so sicer o delovanju portala obveščali tudi preko gospodarskih združenj, pa vendar ga pozna manjšina podjetij, kar je zaznati tudi med gazelami. Nekatere, kot na primer Žan Strnad iz podjetja Colby, ga ne poznajo iz zelo preprostega razloga - na državo se ne zanašajo več, ker jim ni v oporo. Tudi sicer je med gazelami do portala Poslovni SOS zaznati precej nezaupanja, ker se jim zdi, da ni dovolj učinkovit. Ali bo portal živel tudi od septembra naprej, se bodo na MJU odločili po analizi, vsekakor pa si želijo, da bi od podjetij dobili čim več »žuljev« in jih tudi pomagali rešiti.

Koordinator spodbujua ministrstva

Za sodelovanje s podjetji je na ministrstvu odgovoren koordinator, ki njih sproti obvešča, v kateri fazi je reševanje njihove zadeve. Kadar resor zamuja z odgovorom, ga kooridnator spodbudi k odzivu. Če koordinator, kasneje tudi skupaj z operativno skupino presodi, da odgovor organa ni zadovoljiv, zahteva dodatno obrazložitvi oziroma pridobitev stališč tudi drugih organov oziroma lahko predlaga, da ustrezno ministrstvo ukrepe uvrsti v Enotni dokument.


Novogoriška Gonzaga je opozorila na zaplet s parcelacijo, ki jim je v lanskem letu vsaj za pol leta zamaknila začetek gradnje nove poslovne stavbe. Lastno parcelo so želeli razdeliti na več parcel in ob tem je GURS moral na parcelacijo povabiti vse latsnike sosednje parcele, četudi Gonzagina parcelacija na sosednjo parcelo ni vplivala.

Ker pošta ni dosegla vseh lastnikov sosednje parcele, so morali pošiljati poizvednice, ker je pomenilo dolg in po mnenju Iztoka Bizjaka, direktorja Gonzage, nepotreben postopek. Bizjak je predlagal, da se iz zakonov izbrišejo vse določbe, ki zahtevajo pristnost sosedov pri parcelaciji.



Na MOP in na GURS so že pojasnili, da je razlog za tako zakonsko ureditev, ki zahteva, da je pred evidentiranjem parcelacije urejen del meje, ki se je dotika nov del meje, ki nastane pri novi parcelaciji, varovanje pravic vseh lastnikov parcel. Če ni, je torej mejo zrediti v zemljiškem katastru. Ker se pri vabljenju lastnikov uporablja določila Zakona o splošnem upravnem postopku, bi bilo morda smiselno iskati rešitve v okviru splošnih pravil vabljenja strank v upravnih postopkih. 

»Priznam, da portala nisem poznal, res pa je tudi, da za sedaj nimamo prevelikih problemov z državnimi birokrati... Na portalu sem pregledal sorazmerno banalne probleme, s katerimi se srečujejo podjetja, in prav lahko si predstavljam, da se bomo v prihodnosti srečali s kakšnim birokratskim problemom. Če je namen portala pomagati podjetjem pri reševanju problemov, ki nastanejo zaradi kratkovidnosti zakonov, predpisov oziroma državnega aparata, potem je res najkrajša pot, da za probleme podjetij slišijo tisti, ki lahko kaj spremenijo,« meni Urban Birsa iz Oro 3 CNC.

Priobalne metreželijo  nazaj


Za posredovanje preko Poslovnega SOS so se odločili tudi v Lotrič Meroslovje, kjer želijo povečati svoje proizvodne prostore z novogradnjo. Graditi želijo na parceli, ki so jo kupili leta 2002 v bližini »priobalnega pasu«, kot se imenuje pas ob reki, ki je bil določen v širini dobrih dveh metrov. Pozneje pa so s spremembo zakona ta pas razširili na 15 metrov, kar je probleme povzročilo tako podjetju Lotrič Meroslovje, kot še nekaterim drugim podjetjem, saj so njihove parcele nezazidljive.



Zato so se obrnili na župana Železnikov, da kot predstavnik občine, ki je nosilec prostorskega načrtovanja, pri vladi sproži potrebne postopke za spremembo širine priobalnega pasu na prvotno. Marko Lotrič, direktor Lotrič Meroslovje, predvideva, da bi bili lahko potrebni postopki zaključeni v dobrem letu dni. »Na tem prostoru je že pred 100 leti delovalo podjetje Alples, od konca druge svetovne vojne je tukaj območje z gospodarsko dejavnostjo. Reka Sora ne ogroža poplavne varnosti, kar pomeni, da ni razlogov, da priobalnega prostora ne bo razširili toliko, da bi na svoji parceli lahko gradili, saj so nam sedanji prostori premajhni.


»Postavitev tovrstnega portala je dobrodošla, vendar pa bo portal odigral svojo vlogo šele tedaj, ko ga bodo redno prebirala vsa vpletena ministrstva in bodo odgovorni na njih ob poslanem vprašanju, problemu ali izzivu podjetja takoj odreagirali. To pa pomeni, da bodo problem podjetja takoj preposlali odgovornim sodelavcem, ob tem pa postavili tudi rok, do kdaj mora podjetje dobiti odgovor oziroma do kdaj mora biti zadeva zaključena oz. rešena. V našem podjetju delujemo tako in ne vem, zakaj ni tako tudi v javni upravi. Nesprejemljivo je, da podjetje dobi samo odgovor, da se nekaj ne da narediti. Tako je najlažje, še posebej, ker nikomur ni treba prevzeti odgovornosti, ker se je pač odločil v skladu z zakonodajo in predpisi, ki so v veliko primerov povsem neživljenjski. In spremeniti je potrebno vso zakonodajo, ki ovira gospodarsko dejavnost in s tem napredek države,« pravi Bogomir Strašek, direktor podjetja KLS, zlate gazele 2011.

V KLS pogrešajo učinkovitost


Portal mora biti po njegovem mnenju predvsem zelo konkretna spodbuda in sporočilo javni upravi, da išče potrebne rešitve. Zaradi vrste nesmislov ima večina podjetij, trenutno pa tudi KLS, na primer obilo težav pri gradnji novih poslovnih prostorov. »Septembra mora proizvodnja steči v  novi hali, za katero te dni čakamo gradbeno dovoljenje. Najprej nam je gradnjo zavlekel problem z zemljiščem, ki je bil v lasti agrarne skupnosti, saj nismo dobili soglasja vseh lastnikov. Sedaj, ko smo že pričakovali gradbeno dovoljenje pa moramo predložiti še posebno študijo o vplivu na okolje, kar bo zopet zavleklo celoten postopek. V podjetniško-industrijski coni je KLS od leta 1972, podjetje ni onesnaževalec in aktualni proizvodni program opravlja že 35 let, pa moramo sedaj, ko smo tovarno vzorno uredili in smo certificirani po okoljskem standardu ISO 14000, pridobiti še ta dokument, ker ga pač zahteva zakonodaja, uradnik pa mora temu zadostiti, saj nima pooblastil, da bi ravnal v skladu z zdravo pametjo,« meni Strašek. Zato bi po njegovem mnenju morali upravni organi vsako podjetje obravnavati posebej in iskati primerne rešitve.



Po njegovem mnenju bi morali uslužbenci na upravni enoti tedaj, ko podjetje gradi nove prostore, obiskati podjetje in se pogovoriti kaj bodo naredili, da lahko postopke, ki so potrebni za gradbeno dovoljenje, čim prej zaključijo. Tako so, na primer, ravnali tudi v primeru podjetja Cablex Plastik, ko so občinske strokovne službe in strokovnjaki na upravni enoti skupaj s predstavniki podjetja poskrbeli, da so v mesecu dni že lahko gradili večje proizvodne prostore.
»Namesto da je država v podporo gospodarstvu, živi v povsem nerealnem svetu. Že dalj časa opozarjamo na premalo fleksibilno delovno-pravno zakonodajo, ki bi nam omogočala lažje odzivanje na potrebe na trgu, pa  ministrica Mrakova, ki sem jo pred dvema letoma povabil k nam, ne vidi razloga, da bi nas obiskala. Portal Poslovni SOS bo torej koristen šele, ko se bodo zares učinkovito odzivali na probleme in jih pripeljali z rešitvijo do konca,« meni Bogomir Strašek.


Na MJU se s Straškom strinjajo, da bo portal Poslovni SOS koristen šele, ko se bodo zares učinkovito odzivali na probleme in jih pripeljali z rešitvijo do konca. Tako tudi delamo. Prejeli smo tudi že odzive gospodarstvenikov, ki se nam zahvaljujejo za odzivost, hiter in učinkovit in tudi optimitičen pristop k reševanju njihovih zadev. Resornim ministrstvom  posredujemo sporočila poslovnih subjektov najkasneje naslednji dan po prejemu in jim tudi določimo 15- dnevni rok za odziv. Podjetja ne dobijo samo odgovora, da se nekaj ne da narediti, kar je razvidno tudi iz vsebin, ki so objavljene na portalu PoslovniSOS. Vsekakor pa so vsi predlogi za spremembo zakonodaje, ki ovira gospodarsko dejavnost in s tem napredek države, dobrodošli -  za obravnavo jih zbiramo preko spletnega mesta STOPbirokraciji,« poudarjajo na MJU, kjer pričakujejo več konkretnih primerov težav, saj jih na terenu slišijo veliko, vendar pa jih je malo tudi zato, ker se podjetniki ne želijo izpostavljati, kot sami pravijo,