Vprašana podjetja so v času anketiranja zaposlovala 595.700 delavcev, v prihodnjega pol leta pa predvidevajo, da bo njihovo število naraslo na 599.500. Skupno število zaposlenih naj bi se povečalo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, prometu, skladiščenju, gostinstvu, trgovini ter v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v kateri naj bi bila rast največja (+2,2 odstotka).

Delavce bodo iskali predvsem zaradi nadomeščanj (upokojitve, porodniška, odhodi), nekaj zaradi širitve. Pri tem poklicna struktura načrtovanih zaposlitev odraža strukturo slovenskega gospodarstva. Iskalo se bo namreč največ varilcev, voznikov tovornjakov in vlačilcev, delavce v predelovalnih dejavnostih, orodjarje, prodajalce, čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike, zidarje, natakarje, vzgojitelje in njihove pomočnike ter mesarje. "Med temi jih je znova veliko takšnih, ki so na trgu že dlje časa deficitarni," je rezultate komentirala Tjaša Redek iz ekonomske fakultete, ki je sodelovala pri pripravi in prenovi vprašalnika ter pri obdelavi podatkov. Kot je dodala, se bo po regijah delavce pričakovano iskalo predvsem v ljubljanski regiji, v Mariboru, Celju, Kopru in Kranju.

Rezultati so pokazali tudi na določena strukturna neskladja na trgu. V povprečju se je petina delodajalcev srečala s pomanjkanjem ustreznih kadrov, v velikih podjetij je bilo teh skoraj 30 odstotkov. To se je odrazilo v tem, da je več kot polovica delodajalcev podaljšala postopke zaposlovanja, dobra tretjina nikogar sploh ni zaposlila, petina pa je poiskala delavcev v tujini ali omilila pogoje.

"Pomanjkanje ustreznih kadrov - delodajalci so pri najbolj deficitarnih poklicih kot slabost izpostavili premalo praktičnega znanja, nepoznavanje novih tehnologij, pravil, slovenskega jezika, nefleksibilnost - je najpogosteje pripeljalo do nadurnega dela," je opozorila Tjaša Redek. Pri tem so izstopali veliki delodajalci in tisti iz predelovalnih dejavnostih. Petina delodajalcev je za delo najelo zunanje izvajalce, petina pa je za ta dela preusposobila svoje delavce.

Glede prihodnosti je bila optimistična četrtina vprašanih. Delež tistih, ki menijo, da se bo gospodarska aktivnost krepila, pa se je v primerjavi z rezultati lanske jesenske ankete povečal. Najbolj optimistični so zaposlovalci iz finančnih in zavarovalniških dejavnosti, pa tudi iz gradbeništva, gostinstva ter informacijskih in komunikacijskih dejavnosti. Med njimi so najbolj optimistični veliki delodajalci.

Anketo je zavod med delodajalci, ki zaposlujejo 10 ali več delavcev, izvedel aprila in maja. Vanjo je bilo zajetih skoraj 5000 podjetij, vprašalnik jih je izpolnilo približno 2900. Zavod jo izvaja po vzoru drugih evropskih javnih zavodov, v zadnjih letih pa jo je v sodelovanju z ljubljansko ekonomsko fakulteto in s pomočjo evropskih sredstev prenovil in izpopolnil.

Rezultate ankete je zavod predstavil v okviru konference z naslovom Spremljanje kratkoročnih napovedi gibanj in neskladij na trgu dela. Kot je na njej izpostavila generalna direktorica zavoda Mavricija Batič, zavod kot pomemben usklajevalec ponudbe in povpraševanja na trgu dela za odpravljanje neskladij potrebuje ustrezne usmeritve in podlage. Sodelovanje je po njenih besedah privedlo do najnovejšega napovednika zaposlovanja, "ki je osnova za naše načrtovanje, oblikovanje strategije, ukrepov, programov in aktivnosti".

"Želja je, da bi sedanje načrtovanje še obogatili z drugimi vidiki," je poudarila. Cilj pa je tudi, da bi napovedovanje od kratkoročnega (za prihodnjih šest mesecih) prešlo v srednje- ali dolgoročno, je dodala.