V okviru prioritetnih področij Strategije pametne specializacije naj bi Slovensko inovacijsko stičišče pomagalo pri kristalizaciji zmogljivosti in formiranju projektov, ki bodo gradili na doseženih in razvijajočih se področjih odličnih znanj in tehnologij s ciljem razviti in ponuditi trgu nove proizvode in storitve, omogočiti odpiranje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo  in spodbujati nastanek novih podjetij. Temeljni cilj je prispevati k razvoju na znanju temelječega gospodarstva in dvigniti mednarodno konkurenčnost Slovenije«, poudarjajo v SIS. 

 V začetni fazi bo SIS deloval kot virtualna skupnost raziskovalnih,m razvojnih, finančnih ustanov in podjetij. Na osnovi znanja in tržnih interesov podjetij bodo zbirali pobude za projekte, ki jih bodo po opravljenih analizah oblikovali v samostojne projekte z natančno določenimi cilji, lastnim upravljanjem in denarjem. SIS bo katalizator povezovanja, definiranja skupnih interesov, katalizator nastajanja samostojnih projektov, posrednik pri iskanju denarnih virov ter premagovanju nepotrebnih administrativnih in zakonskih ovir, svoje ambicije izpostavlja SIS. V programu dela so se ustanovitelji zavezali, da bodo pripravili konkretne razvojne projekte partnerjev oziroma oblikovali verige vrednosti, sodelovali naj bi tudi pri pripravi dolgoročnih programov države.

Triindvajsetim ustanovnim članom, med katerimi je le sedem podjetij, če izvzamemo banke,  se je med drugimi pridružila Špica International, ki je med soustanovitelji najmanjša in hkrati tudi edina iz ICT branže. »Izkoristili bomo ta izjemen ekstravaganten položaj in odigrali »Disruptiv Innovation« saj menimo da najboljše inovacije nastanejo ravno na tem principu ki si ga veliki igralci okoli nas težje privoščijo,« napoveduje Tone Stanovnik, direktor podjetja, ki je v petek v Sarajevu s kolegi podpisal pogodbo o ustanovitvi hčerinskega podjetja v Bosni in Hercegovini.

Špica ima pripravljenih nekaj lastnih projektov in hkrati kot aktiven član ZITexa, ki združuje izvoznike informatike, ocenjuje, da ima Evropa pripravljen načrt, da na področju informatike ujame Ameriko in Azijo. »Naše osnovno poslanstvo v ZITexu je da zaženemo nekaj ključnih projektov, ki bo Slovenijo postavilo na zemljevid evropske ICT scene. Konkretno gre za informatiko in elektroniko, ki bo v slovenskih pametnih izdelkih prihodnosti (IoT) pripomogla k tako zaželeni »dodani vrednosti«, za informatiko kot tretji tir slovenske logistične verige, ki bo slovenske izdelke v JIT (JustInTime) maniri pripeljala direktno na linije velikih blagovnih znamk BMW, Mercedes, Audi, Bosh, ter za informatiko, ki bo našim izdelkom v glavah končnih kupcev po svetu izborila pomembne deleže v obliki neuničljivih večnih blagovnih znamk, kot je na primer Akrapovič. 


»Špica želi v vsakem konzorciu,j v katerega vstopa, aktivno sodelovati in vitalno doprinesti svoj delež k skupnemu rezultatu. Dosedanje strukture so bile premajhne in v že tako majhni Sloveniji premalo opazne. V okviru ZITex drozda poskušamo svoje segmente tesno preplesti in tako pridobiti kritično maso, kar je zelo pomembno, ko se pojaviš s svojimi projekti v Bruslju.«

Stanovnik je prepričan, da so podjetja pomemben in potreben sogovornik države pri pripravi pametne specializacije, ki je še vedno nismo uspešno pripravili. »Iz Bruslja je vlada že nekajkrat dobila navodila, da dokonča slabo spisano domačo nalogo. Brez konkretnih aktivnih sogovornikov iz gospodarske in akademske sfere te naloge ne bo uspela sestaviti. SPS dokument mora namreč vsebovati presečne točke v matriki med najbolj vitalnimi slovenskimi gospodarskimi in akademskimi panogami/programi. Pripravljavcem strategije pametne specializacije predlaga, tri izboljšave, ki bodo zanesljivo pripomogle, da bodo nalogo odlično opravili. Najprej naj določijo vodjo projekta. Ker gre za ogromno nepovratnega denarja, predlagam da je to kar naš najvišji možni predstavnik in naj si pusti svetovati ključni nekdanji ministrici mag Violeti Bulc. Drug korak je 80->30, kar pomeni, da je potrebno dokument z 80 strani skrajšati na 30 strani. Enostavno je napisati začetne dokumente, a težko je poiskati prebojne in ključne fokuse kar je cilj te domače naloge. Tretje pa je diverzifikacija. Potrebno je poiskati področja, kjer smo Slovenci v Evropi edinstveni oziroma se lahko zavihtimo na prvo ali kvečjemu drugo mesto, saj je ta ambicija skrita v naslovu »domače naloge«: specializacija. Imamo vsaj tri odlične predpostavke: živimo stalne spremembe na prelomnici med zahodom in vzhodom in smo majhni in agilni,« je naštel Stanovnik.

Slovensko inovacijsko stičišče si sicer konkretno merljivih ciljev ni postavilo, Stanovnik pa meni,da bi to lahko bil določen odstotek povečanja izvoza izdelkov z visoko dodano vrednostjo in določen odstotek mladine, ki bo uspešno podjetniško zagnala svoja podjetja in odstotek podjetij, ki se je uspešno uveljavil na globalni ravni. V utemeljevanju pomembnosti svojega obstoja SIS opozarja na zelo konkretne odločitve drugih držav.

Nemška vlada je na primer decembra lani sprejela sklep, da tudi po letu 2017 nadaljuje z izvajanje Pobude za odličnost, za katero je za desetletno obdobje namenila 4,6 milijarde evrov. Japonska vlada pa je junija 2013 sprejela usmeritev, da mora postati inovacijsko najbolj prijazna država na svetu, skupna vlaganja v raziskave in razvoj pa naj bi presegla štiri odstotke bruto družbenega proizvoda, kar trenutno presega samo Izrael, medtem ko se nordijske države gibljejo okoli treh odstotkov, evropsko povprečje pa je dva odstotka. Tudi Koreja si je za cilj postavila štiri odstotke BDP.