»Zagonska podjetja potrebujejo nasvete, kako trgu ponuditi svoj izdelek, kako določiti ceno, kako organizirati proizvodnjo. Imajo sicer zelo nizko ceno razvoja, ker v večini primerov podjetniki vanj sami vlagajo, se jim pa zalomi ob izdelavi, razen seveda, če imajo izkušnje že od prej, kar pa je, vsaj glede na moje izkušnje, bolj redkost. Potrebujejo pa tudi izdatnejše finančne injekcije, da dajo produkt na trg, pri čemer so trenutni viri države še prenizki, vlagateljev pa je premalo,« vidi ključne izzive Gorjak.

PODIM se mu zdi prava priložnost, da tako gazele kot zagonska podjetja poiščejo morebitne partnerske poti. »Na trgu je poplava izdelkov, zagonska podjetja pa si morajo še izboriti svoj prostor pod soncem. Zakaj ne bi ustvarili neke vrste partnerstva, da bi zagonska podjetja lahko vstopila na trg po že uveljavljenih podjetjih? Pomembno je tudi vedeti, kako produkt izdelati kakovostno in poceni. Teh izkušenj zagonska podjetja po navadi nimajo, zato je neprecenljivo deliti izkušnje s podjetji, ki se s tem nenehno ukvarjamo, saj sta danes za uspeh na trgu pomembna samo cena in kakovost,« poudarja Gorjak. »Mi bo pa v zadovoljstvo, če bom lahko pomagal mladim inovativnim podjetjem pri njihovem uspehu na trgu.«

Po njegovem mnenju so zagonska podjetja pomembna z več vidikov, tudi zato, ker so z vitkim delovanjem in inovativnostjo zgled starejšim in večjim podjetjem. »Zagonska podjetja so zelo pomembna tudi zato, ker zaposlujejo mlade ljudi, ki so prišli neposredno s fakultet ali poklicnih šol in so polni idej. Zato je pomembno, da imajo proste roke, kajti le tako se lahko zgodi nekaj res magičnega. Po mojem mnenju  v Sloveniji še vedno ne vemo, kako zelo so zagonska podjetja dejansko pomembna za družbenogospodarski razvoj in se zato temu še nismo prilagodili. Temu pritrjuje tudi dejstvo, da se naše ekipe ne morejo prijaviti na Kickstarterju, če ne ge za podjetje, ki ima račun v ZDA. Upam, da se bo to kmalu spremenilo.«

Tudi v Orodjarstvu Gorjak se ubadajo z idejo o ustanovitvi lastnega spin off, kot so se za to odločili v Instrumentation Technologies z Red Pitayo. »Ves čas se ukvarjamo tudi z idejo, da bi ustvarili spin off podjetje, ki bi se ukvarjalo z nečim, kar bi dopolnjevalo našo dejavnost, hkrati pa ustvarjalo višjo dodano vrednost. Znotraj naše dejavnosti se nam zdi, da se ne bomo mogli več dolgo širiti, saj postajamo nevarno veliki za razmere, ki smo jim priča na trgu. Če se nam ponovi leto 2008, se nam lahko kaj hitro zgodi, da se bomo s takšnim številom zaposlenih in tako intenzivnim vlaganjem, ki smo mu bili priča zadnjih nekaj let, sesuli sami vase, ker bodo stalni stroški enostavno previsoki.«
Sicer bo med osrednjimi govorci konference, ki bo družila več kot 500 obiskovalcev in več kot 100 tujih in domačih govorcev, tudi Jan Kennedy, direktor Akademije za notranje podjetništvo (Academy for Corporate Entrepreneurship – AFCE),  ki velikim podjetjem pomaga pridobiti, zadržati in razviti inovacijski potencial. AFCE gradi in izvaja programe notranjega podjetništva »na ključ«, ki spodbujajo inovacijske aktivnosti, tako da zaposlene preoblikujejo v korporativne podjetnike, prav tako pa podjetjem pomaga generirati, potrjevati in tržiti disruptivne ideje. Kennedy je tudi ustanovitelj in direktor pospeševalnika za zagonska podjetja Founder Institute  v Münchnu. Founder Institute, ki sicer domuje v Mountain View v Kaliforniji, je eden največjih svetovnih podjetniških pospeševalnikov, ki želi globalizirati Silicijevo dolino, za cilj pa si je zadal, da letno spodbudi nastanek 1300 tehnoloških podjetij v sto mestih po vsem svetu. V njem se obetavni podjetniki naučijo zgraditi svoje podjetje s prakso, strukturiranim usposabljanjem, praktičnimi nalogami in sodelovanjem z najboljšimi startup mentorji. jpš