Organizatorji bodo tako 13. in 14. maja v Mariboru med drugim poskrbeli, da se bodo spoznala uveljavljena, hitro rastoča podjetja, torej gazele, z novo nastajajočimi, statup podjetji, saj se zavedajo, da sta za celovito delovanje gospodarstva nujno potrebni obe vrsti podjetništva.
Gazela jim je posodila robota
»Naloga starejših podjetij je zagotovo tudi pomoč mlajšim, delitev izkušenj. Sam to jemljem kot obliko družbene odgovornosti, ki prinaša tudi dobro mero zabave in veselja. Trenutno Chipolo preizkuša v svoji proizvodnji našega robota, ki jim bo zagotavljal konkurenčnost pri izdelavi svojih izdelkov. Prav tako jim pomagamo pri meritvah porabe njihovega izdelka. Morda celo bolj kot lastna bilanca nam je bilo v veselje, da so praktično v prvem letu delovanja dosegli 1,2 milijona evrov prihodkov, kar je zares zavidljiva številka,« pripoveduje dr. Jure Knez, strokovni direktor DEWESofta.Zlata gazela 2012 iz Trbovelj je namreč pred dobrim letom dni brez odlašanja zagotovila prostore, mentorstvo in tehnologijo ekipi Chipolo, ki je na Kickstarterju uspešno zbrala denar za izdelavo svojega produkta, zataknilo pa se je takoj pri nadaljnji fazi razvoja podjetja – dobiti za denar, ki ga zmore plačevati startup, prostore za proizvodnjo in nadaljnji razvoj. Stroški, ki jih zaračunava RCR Zagorje za zagonska podjetja, ki jim zagotavlja prostore, so bili za Chipolo tedaj še previsoki.
»Iz takšne dobre zgodbe se lahko prav gotovo rodi še kakšna in upamo, da bomo lahko sodelovali še pri kakšnem podobnem projektu. Z veseljem bomo dali na razpolago naše izkušnje, poznanstva in laboratorije, da pripomoremo svoj delček k razvoju regije in Slovenije,« je prepričan dr. Knez, ki podpira sodelovanje gazel na konferenci, kot je PODIM oziroma na dohodkih, kot je Kongres podjetnikov.
Odlična vzgoja nove generacije podjetnikov
»Tovrstna druženja so zagotovo odlična osnova pri vzgajanju nove generacije podjetnikov, ki bodo nosilci razvoja Slovenije v prihodnosti. Pokazati je potrebno, da se da, če se hoče in da zmoremo, če si to želimo. Svet je postal globalna vas, v kateri je možno najti kapital, partnerje ter trg za dobre izdelke in storitve, samo upati si je treba,« poudarja dr. Knez.
V enem od pogovorov lansko leto je tudi dejal, da sicer niso znali odgovoriti na vsa vprašanja, ker je bila zadeva tudi za njih nova, »Ampak izmenjevanje idej in nekaj izkušenj nas bodo počasi pripeljali do pravega modela, kako se lahko mladim ljudem pomaga na najbolj ustrezen način. Mi smo videli, da lahko pomagamo tistim, ki so nam po dejavnosti blizu in prepričan sem, da so enako pripravljena pomagati tudi druga podjetja.«
In na kakšen način bi gazele lahko prepoznavale prava zagonska podjetja in sodelovala z njimi? »To je na vprašanje za milijon evrov in žal, ali pa na srečo, nima preprostega odgovora. Mislim, da razvije pri tem vsaka gazela svoj pristop. Na splošno pa mislim, da so pri ekipi pomembni motivacija za uspeh, vztrajnost in visok energetski naboj. Pa še en element se mi zdi zelo pomemben. Vse skupaj se ponavadi začne z neko idejo, ki je izjemno pomemben motivacijski faktor na začetku. Je kot kondenzacijsko jedro. Dobra ekipa zna vzpostaviti kritičen odnos do te ideje, jo izpopolnjevati, jo spreminjati ali se ji celo odpovedati. Na ta način ekipa postavi temelje za dobro podjetje, ki je lahko uspešno na dolgi rok in ne temelji zgolj na eni sami ideji ali produktu,« razmišlja Rok Uršič, direktor Instrumentation Technologies, ki bo med uvodnimi govorniki na konferenci PODIM.
Tudi gazele se učijo
Sodelovanje na konferenci se mu zdi pomembno, ker na eni strani gazele lahko delijo izkušnje povezane s problemi hitre rasti, po drugi strani pa se vedno kaj novega tudi sami naučijo. Za državo pa Uršič pravi, da bo »največ naredila za zagonska podjetja, vsa druga podjetja, za gospodarstvo na sploh in blaginjo vseh nas če se bo začela konsistentno in na dolgi rok pozitivno opredeljevati do podjetništva. Gazele tu lahko igramo pomembno vlogo, na primer, z zagonskimi podjetniki sodelujemo kot mentorji, se udeležujemo konferenc, javno komuniciramo preko raznih medijev ali pa tako, da aktivno vstopamo v podjetniške zgodbe.«
Direktor zlate gazele 2008, ki je sicer pred slabim letom dni kot spin off osamosvojila Red Pitayo, je prepričan, da je zavedanje pomena zagonskih podjetij ključno. »Danes se veliko govori o zagonskih (start-up) podjetjih, pri tem pa se včasih pozablja, da je bilo pravzaprav vsako podjetje na začetku zagonsko, tudi tako imenovana life-style podjetja, na primer. To bom privzel, da z besedo zagonsko opredeljujemo tisto podjetje, ki ima že ob ustanovitvi drzne cilje, kot so na primer hitra rast in želja postati pomemben igralec na svetovnem trgu. Ta podjetja ponavadi razmišljajo tudi o t.i. izhodu (exitu), torej o prodaji podjetja ali vstopu na borzo. S svojim delovanjem vnašajo v celoten podjetniški ekosistem pomembno svežino, sodelovanje med zagonskimi in ostalimi podjetji pa predstavlja veliko priložnost za celotno gospodarstvo.«
Red Pitaya ima po Uršičevem prepričanju odlično in motivirano ekipo. Ta mesec pripravljajo več novosti, zato sledilcem priporoča “stay tuned”. Zelo so ponosni, da je bila Red Pitaya nagrajena s Frost & Sullivan’s 2014 Global New Product Innovation Award v kategoriji Electronic Test & Measurement Tools. Instrumentation Technologies bo rastel tudi, a ne izključno, preko zagonskih podjetij. »Naši izdelki so namreč sestavljeni iz elektronike, računalniškega dela in programske opremo. Vse te elemente znamo sestaviti v zmogljiv končni izdelek, ker je pomembna konkurenčna prednost. Smo vodilni na svojem tržnem segmentu, ker pa je to specializirana tržna niša, je velikost trga omejena. Z metaforo bi naše razmišljanje glede zagonskih podjetij povzel takole. Znamo narediti formulo ena, zakaj ne bi poskusili naredi nekaj za širšo uporabo.«
Zagon Red Pitaye, ki je softversko nastavljivi merilni instrument velikosti kreditne kartice, namenjen pa je univerzam, študentom in hobi entuzijastom, je torej sledil njihovi filozofiji, uporabiti znanje iz »formule ena«, ki so ga v vseh teh letih pridobili v podjetju in ga prenesti v širšo uporabo. V začetku leta 2013 so si zadali cilj, da do septembra istega leta naredijo izdelek za povsem nov trg. Projektu so dali ime 913 (9. mesec leta 2013). Z uspešno Kickstarter kampanjo, kjer so zbrali četrt milijona dolarjev, se je začela pot Red Pitaye, ki ima danes prostore na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, torej v samem ustvarjalnem središču.
