To je hkrati smer, v katero gre gazela osrednje Slovenije 2013. Bolj kot s tem, kje so zakonodajne vrzeli na področju urejanja področja ravnanja z embalažo in odpadno embalažo, se želi Interseroh osredotočati na tiste točke, ki jih kot mednarodna družba s 24 letnimi izkušnjami na področju ravnanja z odpadnimi surovinami, lahko ob transparentnem in tržno usmerjenem delovanju implementira v slovenskem prostoru.

Gradnja sodelovanja s kupci in drugimi ključnimi deležniki na dolgoročni osnovi je torej fokus, ki ga postavlja ekipa Darje Figelj, ki se je na svoji karierni poti zasedala vodstvene položaje v slovenskih in tujih podjetjih in se posvečala vodenju tržno usmerjenih projektov in drugih h kupcu usmerjenih aktivnosti. Poslovna kondicija podjetja Interseroh je bila namreč ob menjavi vodstva v začetku leta precej drugačna kot v času, ko je družba dosegala gazeljo rast.

Če so na primer med letoma 2009 in 2010 prihodki zrasli za 100 odstotkov, je bila rast v naslednjih dveh letih okoli 30-odstotkov letno, po letu 2012 pa se je trend obrnil in prihodki so začeli upadati. Delno je to tudi posledica dejstva, da je Interseroh prevzemal več embalažnine kot jim jo je bilo treba po deležu, ki ga zaračunava ministrstvo, vendar do finančne izravnave ni prišlo in tako je nastajala neposredna finančna škoda. Četudi je upravno sodišče že januarja 2013 razsodilo, da na ministrstvu za okolje in prostor niso pravilno določali, koliko odpadne embalaže morajo družbe pobrati in da morajo nepravilnosti odpraviti, kar torej pomeni, da je trenutna uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo nezakonita, premikov v pravo smer po dobrih dveh letih še vedno ni. Ministrstvo za okolje in prostor še ni določilo pravne podlage za zakonito določanje deležev prevzema za odpadno embalažo, način in pogoje prevzema ter večji nadzor nad tem.

Ministrstvo za okolje in prostor sicer novo zakonodajo, ki naj bi temeljiteje uredila področje prevzemanja embalaže, pripravlja, a dolgega čakanja si ne morejo privoščiti, saj se je v skladiščih komunalnih podjetij, ki so dobavitelji podjetjem, ki skrbijo za reciklažo, nabralo za več kot 5000 ton neprevzete embalaže. Sicer pa največji strošek predstavlja prav prevoz ločeno zbrane embalaže v predelavo.

Leto 2015 je za Interseroh zelo pomembno, saj je potrebna preobrazba podjetja, prehod na vitkejšo organizacijo in bolj v trg usmerjeno delovanje. Načrtovanih je za okoli štiri milijone evrov prihodkov, ki jih nameravajo dosegati s še bolj transparentnim poslovanjem in omogočeno sledljivostjo tokokrogu odpadnih surovin – ni pomembno le, da so odpadni materiali zbrani, temveč tudi, kam so oddani in kako so predelani. Prav pri tem se Interseroh zaveda odgovornosti in svojim poslovnim partnerjem jamči izpolnjevanje zavez.

"Slovenski trg je majhen, na njem je trenutno veliko rivalstva. Razvoju, ki se je odvijal zadnja leta, pa zakonodaja ni sledila, saj je stara že deset let. Nedorečenost deležnikom omogoča različne interpretacije. V Nemčiji, na primer, so zakonodajo novelirali že sedmič, saj se razmere na področju ravnanja z odpadnimi frakcijami izjemno hitro spreminjajo. In to je razumljivo, saj se zbere vedno več embalaže, hkrati pa se tudi proizvajalce osvešča o trajnostnih pristopih,“ pravi Figljeva, ki opozarja, da zavlačevanje s sprejetjem nove zakonodaje ni dobro. „Najslabše namreč je, če ne sprejmeš nobene odločitve.“

Zato so na Interserohu Slovenija odločeni, da poslovno pot postavijo na nove temelje in jo zgradijo na prenašanju znanja in dobrih praks v slovenski prostor. »Transparentnost poslovanja, izpolnjevanja zavez in odzivnost so naši principi delovanja. Ob tem pa tudi zavedanje vseh akterjev na trgu. Ne glede na trenutne razmere v Sloveniji, verjamemo v naš lokalni trg. Pripravljeni smo sodelovati pri oblikovanju takšnega sistema, ki bo dejansko omogočal uresničevaje principov krožnega gospodarstva, spodbujal ponovno uporabo surovin in njihovo reciklažo ter znal to tudi ustrezno nagraditi,« poudarja Darja Figelj.

»Žal podatkov v Sloveniji nimamo urejenih, kar pa je osnova za preglednost poslovanja. Prav je, da se s tem soočimo in skupaj poiščemo rešitve,“ je konstruktivna Darja Figelj. „Sistemi in prakse v Evropi so različni, a kjer so res naredili korak v pravo smer, imajo statistično na prebivalca zbranih več odpadkov, a dejansko je ob zaključni fazi predelave teh odpadkov manj, saj jih zato, ker so zbrani na ustrezen način in bolje ločljivi lahko učinkoviteje predelajo. Govorimo torej o čistosti odpadkov, o deležu primerno ločenih odpadkov. V Nemčiji je ta odstotek 20:80, torej je ločenih in koristnih frakcij v primerjavi z mešanimi odpadki štiri petine. K temu bi morali stremeti z ukrepi tudi v Sloveniji.“

Interseroh je edina shema z lastnimi razvojno raziskovalnimi kapacitetami. Razvoju in inoviranju bo tudi v prihodnje namenjene veliko pozornosti. Med globalnimi inovacijami, ki jih velja omeniti, je na primer tehnologija green coal (zeleni premog), pri kateri iz odpadkov izdelujejo visoko učinkovito in okolju prijazno gorivo, ali pa procyclen. Ta termoplastični odpadek predela v material za nadaljnjo produkcijo, glavna prednost procyclena pa je tudi, da je cena stabilna, brez neposrednega vpliva cene nafte in da je 100-odstotno recikliran."

Vlada v pripravi nove strategije razvoja daje več poudarka na upoštevanju trajnostnega razvoja, principov krožnega gospodarstva. »zero waste« koncepta. „To je spodbudno. Vendar pa so se področju zakonodaje do sedaj zadeve odvijale prepočasi. Pripravljeni smo sicer na odprt dialog z vsemi – ministrstvi, gospodarstveniki, lokalnimi skupnostmi in konkurenti. Letos uvajamo neodvisno revizijo, ki bo bdela nad izpolnjevanjem naših zavez. Verjamem., da lahko naredimo največ prav s tem, če začnemo s profesionalnim in transparentnim načinom poslovanja pri sebi,« pojasnjuje Darja Figelj.

"Iščemo priložnosti in nočemo izgubljati energije s tarnanjem zaradi ovir. Smo edina shema, ki ni vertikalno povezana. Pomeni, da se kot del velikega mednarodnega koncerna povezujemo z domačimi in tujimi izvajalci za zbiranje, odvoz, pripravo in predelavo odpadnih produktov, zato da bi za naročnike poiskal optimalne rešitve. Nimamo torej lastnih kapacitet, ki bi jih prednostno izkoriščali, ampak delujemo tržno in konkurenčno. V tem vidimo priložnost, saj smo pri cenah nekakšen regulator trga. Priložnosti za razvoj in rast je dovolj, če je trg odprt in poslovanje slehernega deležnika usmerjeno k ustvarjanju dobička na pravi način."

Interseroh Slovenija se torej kot tržno usmerjeno podjetje učinkovito prilagaja spremembam in oblikuje nove, času in prostoru prilagojene rešitve. Spremembo razume kot edino stalnico. Ob posvečanju notranji optimizaciji procesov, združevanju oddelkov, krepitvi kompetenc in osvežitvi kadrov ne pozabljajo na trg in potrebe svojih partnerjev. "Usmerjeni smo na trg, zato morajo tudi zaposleni, ki predstavljajo jedro poslovanja, obvladovati na eni strani strokovno področje ravnanja z odpadnimi surovinami, na drugi strani pa biti odprti, komunikativni, usmerjeni k sooblikovanju rešitev s strankami. Vrednote, ki so nam skupne, so preglednost, zanesljivost, odprtost in strokovnost," poudarja Darja Figelj.