Investicije jim  v večini uspe financirati z lastnim denarjem, nekaj denarja so pridobili na razpisih P4, P1 in raziskovalni vavčer. Pospešeno se pripravljajo na širitev v Srbijo. 

Škofjeloški Knauf Insulation, zlata gazela leta 2013, ki zaposluje več kot 430 ljudi, trenutno že posodablja najstarejšo od treh proizvodnih linij, v kar bodo vložili kar 25 milijonov evrov. Na gradbeno dovoljenje so čakali kar tri leta in pol, linijo pa bodo dodatno posodobili tudi tako, da bodo koks zamenjali z zemeljskim plinom. Posodobitev, ki naj bi prispevala tudi k varstvu okolja, saj je Knauf med največjimi onesnaževalci v Sloveniji, naj bi bila končana sredi maja. Prav v petek so skupaj s podjetjem Messer Slovenija predstavili tudi gradnjo nove kisikarne, ki bo podjetju Knauf Insulation zagotavljala zadostno količino kisika za izgorevanje zemeljskega plina.

Vlaganje v pravo stvar se obrestuje, poudarja Andrej Orožen, direktor podjetja DEWESoft, zlate gazele 2012, ki je lani v opremo in razvoj novih merilnih instrumentov vložilo 1,5 milijona evrov, kar je 15 odstotkov prihodkov.  Lani so se tehnično izpopolnili tako na področju strojne obdelave kot tudi na področju testiranja  instrumentov. Kupili so nove CNC-obdelovalne stroje, vibracijsko mizo (stresalnik) ter napravo za simulacijo pulznih obremenitev. Letos imajo v načrtu nakup dodatnih poslovnih prostorov, ureditev kurilnice in fasade za doseganje energetske učinkovitosti zgradbe.
Prav tako načrtujejo investiranje v razvoj, in sicer v novo serijo izdelkov, s katero bodo naslovili uporabnike velikih merilnih sistemov oziroma mnogokanalnih sistemov, in s tem zapolniti vrzel na trgu. Predstavili jih bodo tudi na njihovi mednarodni merilni konferenci, ki se začenja danes. Ekipo 43 sodelavcev bodo do konca leta povečali najmanj za štiri.

Izdatna vlaganja napoveduje še ena gazela savinjsko-zasavske regije, in sicer KLS Ljubno, ki je bil za najboljšo gazelo v Sloveniji prepoznan leta 2011. KLS zaposluje 220 ljudi, do konca leta jih bodo zaposlili še 20. Nedavno so zgradili novo proizvodno halo, ena je v gradnji, več jih bodo še postavili na zemljišču, ki jim ga je po več letih uspelo odkupiti od agrarne skupnosti. V povečanje zmogljivosti in razvoj novih produktov bodo vložili predvidoma 14 milijonov evrov. »Lani smo sklenili več pomembnih poslov in pridobili nove kupce, kar nam zagotavlja občutno rast vse do leta 2017,« pojasnjuje Bogomir Strašek. Letos bi KLS že lahko presegel mejo 40 milijonov evrov, dodano vrednost pa bodo povišali na 100.000 evrov.

Rezultati prvega četrtletja vlivajo veliko optimizma tudi podjetju Boxmark Leather Slovenija, ki je lani ustvarilo 131 milijonov evrov, kar je za 14 odstotkov več kot v letu 2013, v prvi polovici leta pa naj bi zaposlovalo 2000 ljudi, predvsem šivilj s Koroške. Dodatno bodo zaposlovali po dokončanju novih proizvodnih prostorov. Investicija vanje znaša 10 milijonov evrov. Lani so v podjetju Boxmark Leather, ki je bilo dravsko-pomurska gazela 2001, vlagali predvsem v posodobitev strojnega parka in tehnološke opreme tako v serijski proizvodnji kot v razvojnem centru. Vložili so tudi v razvoj kolekcije Xtreme Outdoor in razvoj novih kompozitov z usnjem za uporabo v letalski industriji, ki so že v postopku patentiranja. Vse so financirali z lastnim denarjem, je pojasnil direktor Marjan Trobiš.  

Kar 15-odstotno rast v letošnjem letu pa načrtujejo v skupini ROTO. Podjetje ROTO Pavlinjek je bilo 2010 prav tako gazela dravsko-pomurske regije. Skupina ROTO, v kateri je 10 družb, proizvodnjo pa imajo v štirih državah, je lani vložila v razvoj in nove projekte osem odstotkov od prodaje. Lani so v Rotu razvili več kot 100 novih izdelkov. 

Prav takšno investicijsko dinamiko načrtujejo za letošnje leto. »Pri investicijah in nakupu nekatere tehnološke opreme smo za sofinanciranje uspešno kandidirali na razpisih EU, kar nam olajšuje razvoj, saj tedensko razvijemo vsaj dva nova izdelka,« pojasnjuje Štefan Pavlinjek. Povečana proizvodnja in povečano število zaposlenih bosta zahtevala še več skrbi za izobraževanje in razvoj zaposlenih.