Podjetje je dokaz, da je mogoče uspešno delati tudi v manj razvitem delu Slovenije, kar obenem potrjuje tudi gazela Florjančič tisk, ki je prav tako družinsko podjetje, ki že uspešno prehaja v upravljanje druge generacije in prav tako deluje v Miklavžu na Dravskem polju. Kovinarstvo Bučar pospešeno krepi tudi ekipo v svojem podjetju KB Metallverarbeitung v Linzu, kjer delujejo od septembra 2013, a ustrezen kader izjemno težko dobijo.
Podjetje, ki bo prihodnje leto zaokrožilo pol stoletja delovanja in je najprej izdelovalo kmetijske stroje, se je po razpadu Jugoslavije specializiralo za izdelavo standardnih izdelkov stavbnega kleparstva, kot so na primer strešni žlebovi. Dinamika rasti – leta 2012 so na primer imeli za 3,85 milijona evrov prometa, leta 2013 pa že za 5,5 milijona, je podjetje, ki ima predstavništvo tudi v Celju, od koder oskrbujejo osrednjo Slovenijo, Dolenjsko in Gorenjsko, postavila pred vrsto izzivov.


Najprej optimizacija procesov, nato selitev

Nedavno so se v Miklavžu na Dravskem polju, kjer ima podjetje sedež že vseh petdeset let, lotili optimizacije proizvodnih procesov, s katero želijo zagotoviti dodatne zmogljivosti glede na pričakovano večjo prodajo. To leto so se še posebej osredotočili na tržne in marketinške aktivnosti v Sloveniji in Avstriji.


Lažje bodo delali tudi, ko bodo celjsko poslovno enoto preselili iz prostorov v Levcu, kjer so štiri leta najemniki, v svojo poslovno zgradbo v Žalcu, ki bo jeseni končana. Do leta 2020 pa se bodo morali iz Miklavža, kjer se ne morejo več širiti, preseliti. Odločajo se med Hočami in Mariborom, vse postopke v zvezi s selitvijo bodo začeli prihodnje leto. Trenutno sta prioriteti podjetja postavitev sistematizacije, ki se je z rastjo v srednje veliko podjetje izkazala za nujno, in uspešno financiranje povečanega obsega proizvodnje. »Hitra rast števila zaposlenih nas je kar nekako prehitela, saj še nismo postavili ustrezne organizacije, zato se sistematizaciji delovnih mest zdaj temeljito posvečamo. Priznam, sprememba razmišljanja iz obrtniškega v korporativno ni enostavna. A hitro se učimo. Hitra rast zahteva vlaganje v vse segmente. Če tega nisi upošteval, potem vsak dan gasiš požare in ob merljivih stroških nastaja tudi ogromno oportunitetnih stroškov, ki pa jih ne moreš izmeriti,« pravi Primož Bučar.


Prizna pa tudi, da  je pridobivanje ustreznega kadra za njihovo področje dela včasih prav »misija nemogoče«. Zato so lani jeseni oglase za zaposlitve objavljali kar na velikih obcestnih plakatih skoraj po vsej Sloveniji. Več mesecev so namreč iskali vodjo izmene. Še najtežje je dobiti mlade ljudi v proizvodnjo, kar prav tako velja za Avstrijo, kjer zaposlujejo tudi Slovence.  Je pa res, da se jih malo odloča za delo v Linzu, saj so zaradi oddaljenosti ves teden odrezani od družine.


»Sodelujemo sicer s Srednjo tehnično šolo Maribor in tudi Strojno fakulteto Univerze v Mariboru. Mladim že lahko nadgradimo strokovno znanje in jih usposobimo, a kaj, ko večina mladih ni opremljena za življenje. Tovrstno delovno okolje je zanje med drugim preveč stresno.« Zato so v zadnjem času zaposlovali predvsem ljudi, ki so k njim prišli iz drugih podjetij. »Najbolj smo veseli ljudi, ki so se za nas odločili, ker v prejšnji delovni sredini niso mogli izživeti svojih ambicij in idej. Pri nas jim puščamo dovolj proste roke, da lahko zaživijo.«


Večji finančni zalogaj je v letu 2013 predstavljala digitalizacija  in optimizacija proizvodnje s pomočjo spletnega orodja BENDEX3D, ki jim je zagotovila konkurenčno prednost tudi v tujini. Ves čas pa morajo vlagati v posodabljanje proizvodnje.


S Siemenosm v Savdski Arabiji

V tujino največ prodajo v Avstrijo in Nemčijo, ki sta tudi sicer največji trgovinski partnerici slovenskim izvoznikom, tudi prihodnja leta se bodo osredotočali predvsem na zahodno Evropo, ki ima glede na jug in vzhod višje standarde kakovosti. Tudi po tem izstopajo v primerjavi z drugimi slovenskimi ponudniki.


Edini izdelujejo konične cevi, kar pomeni, da so spoji med cevmi nevidni. Uporabljajo nekoliko debelejši in kakovostnejši material ter omogočajo izdelavo izdelkov v 24 urah. So prilagodljivi in zelo odzivni na potrebe kupcev, kar jih po prepričanju direktorja razlikuje od konkurence. Neposredno konkurenco v Sloveniji jim predstavlja pet podjetij, večja pa je konkurenca na storitvenem področju. Tudi sami v tem segmentu postajajo bolj dejavni, saj v vse večji meri sodelujejo pri večjih projektih skupaj s projektanti in arhitekti. »Smo inovativni in iskanje novih rešitev je za nas izziv,« pravi Bučar. Vse skupaj pa pomembno vpliva tudi na višanje dodane vrednosti, ki je, naj spomnimo, v dravsko-pomurski regiji tudi med gazelami še vedno pod povprečjem. Povprečna dodana vrednost med 100 najhitreje rastočimi podjetji regije je bila v letu 2013 namreč samo 35.444 evrov, medtem ko je republiško povprečje 39.049 evrov.


V okviru sodelovanja s podjetjem ArcelorMittal Construction Avstrija sodelujejo pri Siemensovem projektu podjetja Siemens v Savdski Arabiji, nekaj projektov imajo odprtih tudi v Singapurju. »To so dobre reference za prihodnje, ki bodo še dodatno vzpodbudile naš razvoj in odprle nove priložnosti na svetovnem trgu. Verjamem, da bomo tudi prihodnja leta dinamično rasli,« je prepričan Primož Bučar.