Češka skupina s sedežem v Brnu, ki ima po prevzemu SAOP pod svojim okriljem sedaj 15 podjetij z okoli 700 zaposlenimi in dobrimi 42 milijoni evrov letnih prihodkov od prodaje, si je primerno podjetje za prevzem v Sloveniji začela ogledovati že pred leti. S predstavniki SAOP, ki je bil v lasti štirih delničarjev, pa so se začeli pogovarjati oktobra lani in posel sklenili zadnjega marca, je pojasnila Sonja Šinigoj, direktorica SAOP.

Na Češkem premalo močni

Rešitve za širitev na nove trge so Čehi začeli iskati, ker ima na Češkem njihov največji konkurent kar 70-odstotni delež, zato priložnosti za večanje tržnega deleža doma niso videli in so se odločili za južnoevropske trge. Z nakupom SAOP, ki je lani na vseh svojih trgih skupaj ustvaril 6,4 milijona evrov prihodkov in milijon evrov dobička, so k češkemu, slovaškemu in avstrijskemu trgu pripisali še Slovenijo, Hrvaško in Srbijo, pa tudi Turčijo, kjer je SAOP lani novembra odprl svojo pisarno. Turški trg sicer Solitei ni nepoznan, saj naj bi pred petimi leti že sodelovala pri izvedbi projekta, ki ga je naročila država.

Ker je Turčija hitro rastoči trg, si od njega zelo veliko obetajo. Načrti Saopovega menedžmenta so, da v naslednjih petih letih v Turčiji, kjer je registriranih 3,2 milijona pravnih subjektov, ustvarijo šestodstotni tržni delež na področju računovodskih servisov in enoodstotnega na področju malih podjetij. Za primerjavo naj povemo, da v Sloveniji Saopov spletni računovodski program za knjigovodstvo miniMAX in ERP informacijski sistem iCenter uporabljajo vsak četrti računovodski servis in vsaka tretja šola.

Cígler: V SAOP sprememb ne bo

»Saopov menedžment ima veliko izkušenj, zelo dobro pozna trg nekdanje Jugoslavije in mu zaupam, zato v prihodnje spremembe niso predvidene. Sicer pa je bil že prvi vtis, ki sem ga dobil ob obisku SAOP, tako dober, da vem, da smo se odločili prav,« je zatrdil Cígler. Z izmenjavo izkušenj in znanja naj bi pospešili in izboljšali svoje rešitve, povečali prodajo in dobiček.

Koristi od prodaje podjetja, ki letos zaokroža 29-letnico delovanja, vidi tudi direktorica Sonja Šinigoj, ki je sicer med vrsticami spremembe napovedala že v lanskem aprilskem pogovoru za Dnevnik. »Če hočemo rasti, moramo biti odprti,« je dejala in napovedala nadaljnjo širitev na nove trge. Šinigojeva si obeta še hitrejši razvoj – slovensko podjetje, ki zaposluje 77 ljudi, je lani prihodke povečalo za dobro desetino – še bolj kakovostne in inovativne rešitve ter širitev na srednjeevropske trge.

Direktorica zatrjuje, da sprememb v poslovanju ne bo, število zaposlenih pa nameravajo še povečati. »Sedež in ime podjetja se ne spreminjata, razvoj, prodajno-tržne funkcije in podpora ostajajo v Sloveniji, s hčerinskimi podjetji na Hrvaškem, v Srbiji in Turčiji bomo še naprej upravljali mi,« zagotavlja Šinigojeva. 

Solitea snubila tudi Datalab

Ob podjetju SAOP naj bi predstavniki Solitee pogovore o morebitnem nakupu opravili tudi z vodstvom Datalaba, ki ga vodi Andrej Mertelj, ki pa tega ni komentiral. Medtem ko je SAOP znan po svoji storitvi minimax in ERP informacijskem sistemu iCenter, pa Datalab majhnim in srednje velikim podjetjem ponuja poslovno-informacijsko rešitev Pantheon, ki jo uporablja že več kot 47.000 uporabnikov v več kot 16.100 podjetjih v devetih državah.

Njegovi skupni prihodki so v poslovnem letu junij 2014 – junij 2015 znašali 8,11 milijona evrov, prihodki od prodaje pa 5,8 milijona. Poslovno leto 2015 zaključujejo torej šele čez poldrugi mesec, a nerevidirani podatki o poslovanju v prvega pol leta že kažejo, da so prihodki iz prodaje zrasli za 18 odstotkov.

Mertelj med drugim meni, da bo prevzem predvsem za SAOP koristen, saj imata obe družbi precej podoben poslovni model in ciljne trge. Bo pa vstop Solitee na slovenski trg povečal konkurenčne pritiske, kar bo majhne ponudnike postavilo v še bolj negotov položaj. »Konsolidacija naše panoge poteka že dobrih deset let in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo zgodil podoben nakup. Sicer pa smo tudi mi ves čas aktivni, saj smo opravili že 57 prevzemov, pa tudi druga podjetja si nas ogledujejo za prevzem,« je dinamiko na tem področju pojasnil Mertelj.

Višine kupnine ne razkrivajo
»Četudi se IT-podjetja, ki delamo na področju poslovno-informacijskih storitev za podjetja, med seboj dobro poznamo, sem bil nad prodajo SAOP presenečen,« je dejal Peter Ladič, direktor ptujske Intere. Je pa pristop, za katerega se je odločila Solitea, razumljiv, saj lokalni partner najbolje pozna lokalno zakonodajo in gospodarstvo.

»Če sodimo samo po lanskoletnih prihodkih, skupina posluje dobro, ne verjamem pa, da ob pričakovanjih večjega tržnega deleža in večji dobičkonosnosti ne bo tudi sprememb v organiziranosti. Povsem običajno je, da nov lastnik pripelje tudi nekaj svojih ljudi in tako spodbudi spremembe v smeri ciljev, ki si jih je zastavil,« je komentiral Ladič, ki med poznavalci še zdaleč ni edini tega mnenja.

Ne Cígler ne Šinigojeva nista želela povedati, za koliko milijonov je šla šempetrska družba v roke Čehov. Če so upoštevali bilančno vrednost podjetja, pri kateri velikokrat upoštevajo prihodek od prodaje, naj bi Solitea za SAOP odštela nekaj več kot sedem milijonov evrov. »Je pa treba upoštevati tako področje, v kateri dela IT-podjetje, kot tudi njegovo zrelost, tržni delež, razvojne aktivnosti, število aktivnih uporabnikov oziroma kupcev ter pričakovane rezultate, ki naj bi jih v nekaj letih prinesel prevzem. Zaradi specifike panoge IT podjetja ponavadi nimajo velikih vrednosti v sredstvih, torej v nepremičninah in strojih, kot na primer klasična industrija, pač pa je njihova največja vrednost v znanju, produktih, ki jih ponuja in v množici rednih uporabnikov oziroma kupcev,« pojasnjuje Ladič.

Gazela