Skoraj polovica za tujino
Delež zapostavljenih mladih je najvišji v Grčiji, na Portugalskem in Cipru ter v Španiji, ki jih je gospodarska in finančna kriza še posebej prizadela. Na vprašanje, ali so izobraževalni sistemi v njihovih državah dobro prilagojeni na trenutne razmere v gospodarstvu in na trgu delovne sile, je v celotni EU v povprečju 59 odstotkov vprašanih odgovorilo pritrdilno. S tem se je strinjalo samo 38 odstotkov slovenskih anketirancev. Slabše mnenje o lastnih izobraževalnih sistemih so imeli samo še v Španiji, na Cipru, v Bolgariji in Grčiji.Sicer pa 61 odstotkov mladih v EU ne želi delati, študirati ali se usposabljati v drugi državi članici EU v nasprotju z 32 odstotki, ki bi to želeli storiti. V Sloveniji se je v tujino na prakso, študij ali delo pripravljenih preseliti 48 odstotkov vprašanih.
»Tako visoko nezaupanje je odraz stanja, v katerem se je znašla slovenska mladina. Sam vidim to kot odraz več dejavnikov, razlogi pa so ob močno spremenjenih zunanjih razmerah okolja po malem tudi na obeh straneh, tako na strani države kot pri mladini,« meni dr. Mitja Ruzzier s Fakultete za management Univerze na Primorskem.
Trg dela je preveč rigiden
»Rigiden trg dela daje mladim zelo malo možnosti za normalen vstop na trg dela, začetek razvoja kariere, razvoja lastne družine in ekonomsko neodvisnost od staršev. Razmere so negotove in še bolj zaostrene kot pred krizo. Prave gotovosti ni več. Zelo težko je kar koli načrtovati. To je dejansko odziv te generacije, ki je temu še bolj izpostavljena. Kaj pa smo naredili za to, da bi bilo drugače?«
Po njegovem mnenju konkretnih rešitev Slovenija ni sposobna ali željna narediti, saj so taki ukrepi nevšečni in so nepopulistični, zato politika z njimi odlaša. »Delamo večinoma za 'kozmetične popravke' in saniramo najbolj kritične probleme. Če pa se slučajno sprejme kakšne reforme ali ukrepe, se stvari ob zamenjavi vlad, kar je bilo v zadnjih letih zelo pogosto, povozijo in spet začnemo od začetka.«
Odločevalci po mnenju dr. Ruzzierja do sedaj niso zmogli kontinuitete, nadgrajevanja, učenja, ki pa so ključni za napredek. »Manjka odločnosti, drznosti in vztrajnosti, predvsem pa vizija, kaj hočemo in kam želimo. Po drugi strani pa imamo glede na države, s katerimi se želimo glede podjetništva primerjati, kot so na primer ZDA, precej socialno državo, ki ne spodbuja samoiniciativnosti, drugačnosti, razlik in ne nagrajuje uspešnosti, z eno besedo podjetnosti. To pa vpliva na motivacijo za spremembe in trdo delo, ki ga spremembe zahtevajo,« poudarja dr. Ruzzier.
Pripravljajo sedmi FestINNO
Podjetnost želijo zato spodbuditi s prireditvijo FestINNO, ki bo kot festival inovativnosti v Kopru 26. maja trajal ves dan. Na festivalu bodo govorili o socialnem podjetništvu, množičnem financiranju, družinskem podjetništvu, udeleženci bodo spoznali karierno borzo in Erasmus za mlade podjetnike, kakšne so priložnosti in izzivi 3D-tehnologij, spregovorili pa bodo tudi o tem, kje so izgublja podjetniški potencial slovenske mladine. In kje se izgublja?
»Iz lastnih izkušenj v predavalnici lahko povem, da se vse prevečkrat konča na točki, ko je treba dati rezultate, vložiti napor, se odrekati. Za podjetništvo, kot kaže zadnje poročilo iz leta 2015 Amway Global Entrepreneurship Report (AGER), obstaja na načelni ravni tako med študenti kot med preostalo populacijo veliko navdušenje in naklonjenost, nadpovprečno tako v primerjavi s svetom kot z EU. Na načelni ravni torej obstaja zanimanje za podjetništvo. Naklonjenost podjetništvu je med vso populacijo Slovenije v povprečju kar 83-odstotna, med mladimi do 35 let pa kar 93-odstotna,« našteva dr. Ruzzier.
Nočejo iz cone udobja
Ob tem pa poudarja, da na drugi strani študentje mnogokrat pavšalno govorijo, kako nimajo priložnosti za delo pri praktičnih primerih, povezovanju s prakso, ovirah, neugodnem okolju… »Torej v tej poenostavljeni enačbi 'motivacija + trdo delo (+ sreča) = uspeh' manjka ključna komponenta, ob kateri se zdi, da mnogo mladih, ki skoraj do 30. leta samo študirajo, navajenih na svoj ritem, ugodnosti in pravice, težko preklopi na zahtevne pogoje, nepredvidljivost in tekmovalnost na trgu dela. To pa pogosto vodi v občutke nemoči, zapostavljenosti, neuspeha in celo depresije…«
Državam, ki imajo sistem šolanja na univerzitetni ravni sistemsko bolje urejen, uspe ta prehod ublažiti. Večinoma pa so to tudi bolj razvite države, z večjim trgom in večjimi možnostmi zaposlovanja. Zato je v prvi vrsti namen festINNA povezovalni in izobraževalni, da bi doprinesel tudi k blažjemu prehodu mladih v poslovni svet.
FestINNO je zasnovan kot regijska čezmejna platforma za predstavitev, povezovanje in snovanje širših podjetniških aktivnosti, stičišče povezovanja akademskega področja, gospodarstva, zainteresirane javnosti in načrtovalcev politik podpore podjetništva.
»FestINNO je tudi 'mesto', kjer se rezultati študentov in njihovi 'podjetniški izdelki' predstavijo javnosti, in mesto, kjer se podelijo nagrade najboljšim podjetniškim podvigom v regiji, saj bomo razglasili zmagovalca natečaja Podjetna Primorska in podelili nagrade za najboljši poslovni model generacije študentov UP, od katerih so določeni tudi nadaljevali in ustanovili svoje podjetje. S tujimi gosti in predavatelji iz regije pa želimo prireditev tudi deloma mednarodno obarvati in postopno internacionalizirati,« je napovedal Ruzzier.
