Predsednik upravnega odbora BSH hišni aparati Nazarje je Wolfram von Oain, Peter Eisermann je zadolžen za tehniko, Gorjup pa za področje gospodarjenja. Gorjup je soodgovoren tudi za poslovanje v prodajni regiji BSH Adriatic East, v katero sodijo Hrvaška, Srbija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Makedonija, Kosovo in Albanija, nedavno pa so prevzeli še Romunijo.
Rast dobička in dodane vrednosti
Podjetje, ki je bilo v letu 2012 ob trboveljskem DEWESoftu in braslovški Termo-tehniki nominirano za gazelo savinjsko-zasavske regije, je lani ustvarilo 278,5 milijona evrov prihodkov, kar je dobre štiri milijone več kot leta 2014, in 9,5 milijona evrov dobička, kar pomeni skoraj 15 odstotkov več kot v predhodnem letu. Podjetje je povprečno dodano vrednost na zaposlenega vnovič začelo dvigovati, saj je znašala 49.445 evrov, medtem ko je bila v letu 2014 med najnižjimi v zadnjih nekaj letih, saj je znašala 42.450 evrov, še v letu 2011 pa na primer 71.276 evrov. To leto je bilo tudi eno najuspešnejših, saj so ustvarili kar 337 milijonov evrov prihodkov in 31 milijonov evrov dobička.Nazarska družba izdela več kot sedem milijonov gospodinjskih aparatov na leto, zadnja leta po besedah Gorjupa največ vlaga v razvoj in proizvodnjo novih aparatov za pripravo espresa in izdelkov za pripravo hrane. Kot razvojni center BSH nameravajo tudi v prihodnje kot proizvodno in razvojno podjetje obdržati svoj močan položaj v skupini, saj je nazarsko podjetje eno najkompleksnejših v skupini BSH, ki je z lanskim odkupom 50-odstotnega Siemensovega deleža v 100-odstotni lasti Boscha in je lani ustvarila okoli 70 milijard evrov prihodkov.
Zaposlili bodo najmanj 100 ljudi
Nazarski BSH sicer v povprečju v razvoj in investicije vloži okoli dvajset milijonov evrov na leto, zaradi povečanega povpraševanja pa bodo po Gorjupovih napovedih morali povečati tudi število zaposlenih tako v razvoju kot v proizvodnji. Medtem ko bodo v proizvodnji zaposlili najmanj 100 ljudi, ves čas zelo veliko energije vlagajo v iskanje inženirjev za delo v razvoju.Gorjup je bil pred leti eden najglasnejših pri zahtevah, da vlada oblikuje organ (key account management), ki bi bil neke vrste gospodarski ombudsman in bi pospešil postopke, ki zaradi birokratskih ovir zavirajo izvedbo razvojnih investicij. Sedaj je prepričan, da se predvsem s prizadevanji ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Mramorjevim predlogom za nižje obdavčitve plač visokokvalificiranega kadra razmere izboljšujejo.
»Verjamem, da bodo mladi zdaj videli več priložnosti za karierni razvoj doma. Vsi skupaj pa moramo delati za to, da čim več mladim omogočimo razvoj doma in tako zajezimo množično odseljevanje visokoizobraženih v tujino, ki lahko ima dolgoročne posledice za slovensko družbo,« med drugim poudarja Boštjan Gorjup.
