Postavitev sistema deležništva je pravzaprav njun odziv na številne ponudbe tujcev za nakup Dewesofta. Knjigovodska vrednost podjetja je trenutno 13 milijonov evrov, medtem ko jim je med drugimi ena od multinacionalk, ki je hkrati tudi njihov kupec, nedavno ponudila petkratno vrednost podjetja.

Za nakup lahko namenijo le denar iz nagrad

Sodelavci bodo lahko deleže podjetja odkupovali dvakrat na leto, za nakup pa lahko namenijo samo denar iz nagrad za uspešnost. »Tako sva sodelavce zaščitila, da ne morejo vlagati prevelikih zneskov, ker ne želiva, da kdor koli z vizijo, da nam bo šlo ves čas samo dobro, ogrozi svojo družino, po drugi strani pa k nakupu deleža podjetja nikogar ne zavezujemo,« pojasnjuje izvršni direktor Andrej Orožen.

»Želiva si predvsem, da bi sodelavci čutili, da je del tega, kar ustvarjajo v podjetju, njihov, čeprav je jasno, da bo nekaj sodelavcev to priložnost videlo tudi kot samo finančno naložbo, kar tudi ni nič narobe. Zaposleni, ki bodo kupovali deleže, bodo bolj motivirani, podjetje bo zato bolj raslo in na koncu bomo vsi bogatejši,« meni dr. Jure Knez, strokovni direktor Dewesofta. »V našem primeru zaposleni res delajo zase, za svoje devidende, za svojo vrednost deleža, za svoj uspeh,« dodaja Orožen.

Lastniki so lahko samo zaposleni

Model deležništva bo torej dvakrat na leto omogočal odkup deleža podjetja, podjetje pa se je zavezalo tudi, da mora biti vsak hip sposobno izplačati vloženi denar, kar se bo zgodilo tudi, ko bo zaposleni, ki je tudi lastnik, zapustil podjetje. Nihče, ki ne dela v Dewesoftu, namreč po njunem mnenju ne more biti lastnik podjetja, saj »ni pošteno, da nekdo, ki ni zaposlen v podjetju, pobira sadove ljudi, ki uspeh podjetja ustvarjajo«.

Menedžerja sta prepričana, da bosta na tak način v dobrih dveh desetletjih dosegla, da bodo zaposleni v celoti postali lastniki podjetja, hkrati s tem pa naj bi prevzemali tudi upravljanje podjetja. »Predpostavljam, da bodo največje deleže podjetja sčasoma imeli sedaj ključni zaposleni, ki dobivajo v primeru nadpovprečnih uspehov tudi najvišje nagrade. Deleže namreč lahko sodelavci kupujejo samo iz nagrad,« meni Orožen.

Dewesoft bo  po uvedbi deležništva oblikoval tudi skupščino, čeprav ustanovitelja verjameta, da bo ta »skupščina« ostala zdajšnji idejni svet, ki so ga že pred časom uvedli za sprotno reševanje izzivov, ki največkrat zahtevajo več kot enega človeka. Na tedensko srečanje so povabljeni vsi zaposleni, zaželeno pa je, da se jih udeležijo vsaj vodje področij. Komunikacija med oddelki je namreč izjemno pomembna, so ugotovili, ker imajo vse oddelke v eni hiši, pa je reševanje problemov v obliki idejnega sveta še toliko učinkovitejše.

Odločanje s konsenzom

Odločitve že sedaj sprejemajo s konsenzom zaposlenih. »Če bo imela orodjarna premajhne zmogljivosti in zato ne bomo mogli izpolnjevati naročil, bomo to občutili vsi v podjetju, zato bomo tudi vsi podprli nakup novega stroja,« je o dobrih odločitvah, ki so posledica dobrih predlogov, prepričan Orožen. Poudarja, da bo deležništvo njihov največji poskus v zgodovini podjetja, in tak model lastninjenja predlaga tudi družinskim podjetjem, ki jih je med gazelami veliko.

Orožen si želi tudi, da bi model deležništva zaživel v drugih njihovih podjetjih, ki jih imajo praktično na vseh celinah, razen v Afriki. Sicer pa bodo knjigovodsko vrednost podjetja ocenili ob vsakem nakupnem oknu posebej.  

Dewesoftov prenos lastništva, ki naj bi torej pomenil predvsem domače lastništvo, je komentiral Radko Luzar, stoodstotni lastnik podjetja L-TEK, srebrne gazele 2013, ki je sicer eden od Dewesoftovih pododobaviteljev. Luzar pozdravlja odločitev, da lastništvo podjetja Knez in Orožen preneseta na zaposlene z namenom, da bo podjetje še uspešnejše in da bo kapital pravičneje razdeljen.se za tak korak ne bi odločil. „Lastništvo pomeni na eni strani možnost odločanja in na drugi veliko odgovornost za sprejete odločitve, vprašanje pa je, ali si zaposleni to tudi želijo. Po mojih izkušnjah si zaposleni bolj želijo predvsem plačilo za tisto, kar so ustvarili, in ne lastništvo. Bolj se nagibam k delitvi ustvarjenega dobička glede na prispevek posameznika. To prakso tudi uporabljamo v našem podjetju.“

Luzarju se zdi lastništvo pomembno zaradi možnosti sprejemanja hitrih odločitev. „Če ima možnost odločanja večje število zaposlenih, ki so tudi solastniki, je nevarnost, da pride sprejemanja neracionalnih odločitev, ker eni želijo dobiček deliti ,drugi pa vlagati. To me spominja na samoupravljanje v podjetjih, katerega sem pred davnimi leti že izkusil. Zanimivo je to, da v začetku to dobro deluje ,a se žal ob slabem poslovanju podjetja ali z naslednjo generacijo lastnikov izrodi, ker nevoščljivost zamenja pripadnost podjetju,“ poudarja Luzar. Je pa po njegovem mnenju dobra stran lastništva veh zaposlenih, da se celotni dobiček vlaga nazaj v podjetje, ki omogoči hitrejšo rast in dobro je tudi to, da zaposleni vsaj v začetku delajo z večjo vnemo, ki dodatno pozitivno vpliva na rast podjetja. Od zaposlenih in njihovih medsebojnih odnosov pa je odvisno, kako bo sistem deloval.

Prenos dobrih praks

 „Jureta Kneza in Andreja Orožna poznam že vrsto let, zaradi njunega načina dela, odnosa do sodelavcev, odnosa do dobaviteljev in do strank je podjetje tako uspešno. Pozdravljam njuno odločitev, da lastništvo podjetja preneseta na zaposlene z namenom, da bo podjetje še uspešnejše in da bo kapital pravičneje razdeljen. Upam, da sta našla pravo formulo prenosa lastništva in da bosta dosegla zastavljene cilje. Kakšno dobro prakso bom zagotovo prenesel v svoje podjetje.“

Janez Novak, direktor RLS Merilne tehnike, zlate gazele v letu 2015, je do opisane oblike deležništva tudi zadržan. »Razpršeno lastništvo še ni nujno tudi odgovorno lastništvo, saj lahko pripelje do konflikta interesov in nesoglasja solastnikov, sprejemanje odločitev pa je bolj zapleteno.« Lastništvo RLS je enakomerno razdeljeno med Novaka in delniško družbo Renishaw PLC v lasti sira Allena Robertsa, »ki je veliko in uspešno podjetje celo za britanske razmere. Lastniško razmerje pri nas se ne bo spreminjalo, saj se z Allenom dobro razumeva vsak na svoj posel in se znava dogovarjati, o pomembnih zadevah pa kakovostno in hitro odločati,« poudarja Novak.

Zato podpira idejo deležništva, v katerega so vključeni tako zaposleni kot partnerji, »saj so pogoj za uspeh podjetja zadovoljni vsi deležniki,« poudarja prvi mož RLS Merilne tehnike, ki svoje poslovno leto zaključuje junija s predvidoma 14 milijoni evrov prihodkov od prodaje in s kar 115 zaposlenimi.  


 

Gazela