Evropi naj bi po sklenitvi sporazuma grozili precej nižji okoljevarstveni standardi od sedanjih. Tako imenovano načelo preventive, ki zdaj velja v EU in dovoljuje le izdelke, ki dokazano ne škodujejo ljudem in okolju, naj bi zamenjalo v ZDA veljavno načelo tveganja. Po tem načelu bi lahko v Evropi tržili tudi sporne in v številnih evropskih državah, tudi v Sloveniji, prepovedane gensko spremenjene organizme, dokler ne bo dokazano, da so škodljivi.

 

Ameriški trgovinski predstavnik Michael Froman je razkritje dokumentov označil »v najboljšem primeru za zavajajoče, v najslabšem pa za popolnoma napačno,« je poročala nemška tiskovna agencija dpa. »Sporazum bo zaščitil in ne oslabil naše potrošnike, zdravje in okoljevarstvene standarde ter omogočil še tesnejše sodelovanje ZDA in EU za zviševanje standardov po svetu,« je dejal Froman.

 

Podobno so se pred tem odzvali tudi v Bruslju. Evropska komisarka za trgovino Cecilia Malström je zatrdila, da EU z nobenim trgovinskim sporazumom ne bo znižala zaščite za potrošnike ali okolje, objavljene dokumente pa označila za nepopolne. "Konsolidirana besedila" v trgovinskih pogajanjih še ne pomenijo končnega izida pogajanj. Odsevajo zgolj pogajalsko stališče udeleženih strani, je še opozorila komisarka z ozirom na "domnevno uhajanje" informacij iz pogajanj med EU in ZDA o TTIP.



Ta besedila zgolj odražajo pogajalska stališča obeh strani in "zato ne bi smelo biti presenečenje, da obstajajo področja, kjer imajo EU in ZDA različne poglede". Po komisarkinem mnenju je tudi povsem običajno, da želita strani v pogajanjih doseči kar največ zastavljenih ciljev. A to še ne pomeni, da bo druga stran privolila v te zahteve. Zato so današnji "alarmantni naslovi" v medijih zgolj "vihar v kozarcu vode".



Tudi glavni pogajalec EU Ignacio Garcia Bercero je novinarjem danes v Bruslju pojasnjeval, da so dokumenti, ki jih je objavil Greenpeace, nepopolni. Gre za evropski predlog na eni in ameriški predlog na drugi strani, nikakor pa to še ni skupen predlog, ki bi kakorkoli odseval izid pogajanj ali sporazum med stranema.



Povsem drugačnega mnenja je evropski poslanec Igor Šoltes, ki je prepričan, da se strahovi in dvomi o sporazumu izkazali za utemeljene in upravičene. Razkritja po njegovem pričajo, da ZDA želijo spremeniti demokratični in pravni sistem unije ter da se interese korporacij in multinacionalk postavlja nad interese državljanov. »Že prej smo vedeli, da je pozicija EU slaba, sedaj pa se je potrdilo še to, da je pozicija ZDA za vse nas še precej slabša,« je ocenil Šoltes.



Po njegovem mnenju so najbolj zaskrbljujoči deli dokumentov s področja varstva okolja, javnega zdravja, varstva hrane in varstva pravic potrošnikov, saj ZDA na teh področjih več kot očitno težijo k nižanjem standardov, ki so uveljavljeni v EU. "Poleg tega dokumenti razkrivajo tudi to, da bo sporazum multinacionalkam dal veliko večjo težo in moč pri sprejemanju odločitev, kar vsekakor ni sprejemljivo. Zaradi vsega tega je bolj kot kdajkoli prej jasno, da moramo sporazumu TTIP odločno reči ne," je zapisal Šoltes.



Z objavo teh dokumentov so navadni državljani prvič dobili neposreden vpogled v pogajanja. Doslej so od začetka pogajanj pred tremi leti v javnost curljale samo govorice o podrobnostih sporazuma. Vpogled v pogajanja imajo namreč le nekateri predstavniki ZDA, EU in nevladnih organizacij, a morajo o vsebini dokumentov molčati.  Če bo sporazum podpisan, bo pomembno vplival na podnebje, okolje in zaščito 800 milijonov ljudi v EU in ZDA. Vplival bo tudi na 40 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP).