V evropskem sistemu hitrega obveščanja je bilo lani zabeleženih skupno 2072 opozoril o potrošnikom nevarnih izdelkih, izhaja iz poročila, ki ga je danes objavila Evropska komisija. Številka je sicer nekoliko manjša kot leta 2014, ko je bilo teh opozoril 2435.
Med izdelki, za katere je bilo sprejetih največ korektivnih ukrepov, so znova izdelki v kategoriji igrač, oblačil, tekstila in modnih dodatkov. Med tveganji pa je bilo najpogosteje prijavljeno kemično tveganje in tveganje poškodb.
Največ opozoril so v okviru sistema hitrega obveščanja podale Španija (478), Madžarska (413) in Nemčija (390), Slovenija je s 183 prijavami v spodnji polovici, je še razvidno iz poročila za leto 2015.
S tem ko država članica objavi opozorilo o nevarnem izdelku v sistemu, lahko druge države odkrijejo izdelek na svojem trgu in se ustrezno odzovejo na opozorilo.
Sistem hitrega obveščanja je pripomogel k hitremu usklajevanju odzivov organov za varstvo potrošnikov, da bi z evropskega trga odstranili nevarne izdelke, je ob predstavitvi poročila izpostavila evropska komisarka za pravosodje in varstvo potrošnikov Vera Jourova.
Pri tem je kot glavna izziva izpostavila spletno prodajo, s katero izdelki, ki morda niso prestali varnostnega preverjanja, po pošti pridejo neposredno do potrošnika. Prek spleta nakupuje več kot 65 odstotkov Evropejcev, njihov delež se je v zadnjem desetletju povečal za 27 odstotkov.
Drugi izziv pa po besedah komisarke predstavlja visok delež kitajskih izdelkov. Kitajska namreč ostaja med državami izvora z 62 odstotki prijavljenih nevarnih izdelkov v sistemu hitrega obveščanja na prvem mestu.
Sodelovanje s kitajskimi organi zato ostaja prednostna naloga EU, je še dejala Jourova, ki bo med junijskim obiskom na Kitajskem govorila tudi o vprašanju varnosti izdelkov.
V sistemu hitrega obveščanja, ki je bil vzpostavljen leta 2003, sodeluje vseh 28 članic kot tudi tri članice Evropskega združenja za prosto trgovino - Islandija, Liechenstein in Norveška.