Lahko rečemo ne. Vizija namreč opredeljuje razloge za obstoj organizacije. Kaže, kakšna je njena naravnanost in njene bodoče dejavnosti. Je nekakšna vez med sedanjostjo in prihodnostjo. Deluje kot kompas, ki zaposlene vodi do končnega cilja. Le vizija, ki je enostavna, smiselna, izvirna, spodbudna in izzivna, je dobra vizija. Zapisana naj bo v enem, največ nekaj jedrnatih stavkih. Čeprav se jo lahko snuje več dni ali celo tednov, bo dobra vizija ključno orodje za strateška odločanja, razvoj izdelkov in storitev v prihajajočih letih. Vizija je konkretna podoba bodočnosti. Predstavlja, kakšna bo organizacija čez pet ai deset let.

Če je v preteklosti vizija zadostovala za nekaj desetletij, se bo njen čas veljavnosti v prihodnosti še skrajševal. Vizija namreč ni stalna, se z razvojem dejavnikov v okolju in napredkom nasploh spreminja. Skrbno oblikovana vizija pomaga povezati cilje podjetja z zaposlenimi in z vodilno ekipo. Spodbuja naj gorečo zavezanost vseh za dosego ciljev. V vizijo morajo udeleženci verjeti in se zanjo zavzemati, jo skušati doseči. Naj bo dovolj bližnja, da se zdi uresničljiva, hkrati pa dovolj oddaljena, da zbuja navdušenje v organizaciji. Sestavljata jo temeljna zamisel o organizaciji in videnje prihodnosti. Temeljna zamisel obsega ključne, prevladujoče vrednote, ter temeljni namen, razlog za obstanek organizacije. Videnje prihodnosti v prepričljivi obliki vsebuje vizionarski smoter ali več maloštevilnih smotrov organizacije za daljše obdobje.

Vizija je most med preteklostjo in prihodnostjo. Snovati vizijo le iz obstoječega stanja je premalo. Sega naj v bodočnost, ki je neznana. Dobra vizija je odprta, spontana, ustvarjalna, pa realna in ne sanjaška. Posreduje naj podobo organizacije, ki privlači sposobne ljudi. Vizija naj pripomore, da se organizacija nenehno uči in izboljšuje. V sodobnih tehnološko in tržno naravnanih organizacijah vršni management sodelavcem posreduje skupno vizijo in jih spodbuja, naj jo privzamejo za svojo.

Dobra je le tista vizija, ki jo prostovoljno usvoji, internalizira, večina vplivnih udeležencev, zlasti pa sodelavci organizacije. Sodelavcem organizacije je vizija osnovna usmeritev pri delovanju, ki ji zavestno sledijo, iz lastne volje. Ravno iz tega razloga je močna vizija najbolj trajno in najbolj učinkovito sredstvo za obvladovanje organizacije. Vizija, ki nastane in ostane le v vršnem managementu, seveda ni vizija, je lahko le leporečna izjava v stikih z javnostmi.

Pot do vizije vodi preko maloštevilnih temeljnih ciljev, smotrov, in njim podrejeni hierarhiji številnih nižjih ciljev, ki so dolgoročni in kratkoročni, omejeni in splošni. Smotri so najbolj temeljni in trajni cilji organizacije. Dobri smotri in cilji morajo biti usklajeni, dosegljivi, a ambiciozni, merljivi, ter privlačni. Cilje organizacije, ki zadevajo dosežke v prihodnosti, ni mogoče natančno in zanesljivo načrtovati. Taki cilji niso več točno opredeljene vrednosti, temveč ciljna področja. Kaže jih načrtovati alternativno, si poleg srednjega cilja zastaviti še višji cilj za ugodnejše prilike in nižjega za neugodne, ter morda še enega za katastrofalne okoliščine.

 ...............................

Dobra je le tista vizija, ki jo prostovoljno usvoji, internalizira, večina vplivnih udeležencev, zlasti pa sodelavci organizacije.

.................................

Smotri in podrejeni cilji naj bodo skladni tako vertikalno (po hierarhiji), kot horizontalno (na istih ravneh). Z namenom obvladovanja organizacije in spodbudnosti dosežkov za sodelavce, naj bodo cilji merljivi, ali vsaj taki, da se jih da verodostojno ocenjevati oziroma presojati. Nedosegljivi cilji ne spodbujajo sodelavcev k zavzetemu delovanju. Pomembna je privlačnost ciljev. Merjenje oziroma ocenjevanje uspešnosti naj velja bolj spodbujanju kot nadziranju sodelavcev.

Strategija je skupno ime za doseganje ciljev. Skupno ime za cilje in za doseganje ciljev (strategijo) pa je politika organizacije. Strategija obsega dejavnosti, urejenost in sredstva za doseganje ciljev organizacije. Dejavnosti organizacije za doseganje ciljev sestavljajo tri sestavine: temeljno dejavnost (poslanstvo) organizacije, usmeritev dejavnosti organizacije in povezane dejavnosti organizacije. Poslanstvo opredeljuje okvir vseh pomembnih programov za doseganje ciljev organizacije, usmeritev dejavnosti koncepte, po katerih organizacija izvaja svoje dejavnosti, povezane dejavnosti pa razvijanje (snovanje) novih proizvodov (izdelkov, storitev), proizvajanje proizvodov in izvajanje storitev ter trženje oziroma izvajanje menjalnih razmerij.

Ljudje iz nevednosti večkrat zamenjujemo termina vizija in poslanstvo. Zato ponovimo. Poslanstvo organizacije za notranje (sodelavci) in zunanje udeležence (deležniki, tržni partnerji, konkurenti, država, krajevno okolje in podobno) predstavlja odgovor na vprašanje, zakaj organizacija sploh obstaja, katera je njena temeljna dejavnost, kateri so njeni programi. Vizija pa je usmerjena v prihodnost, spodbuja in usmerja sodelavce, zunanji udeleženci tu niso pomembni. Predstavlja odgovor na vprašanje, kje vidimo organizacijo v prihodnosti. Poslanstvo tako pojasnjujejo odgovori na vprašalnico »kdo ali kaj«, vizijo pa odgovori na vprašalnici »zakaj« in »kako«.

.......................

Viri:

Arline, Katherine. 2014. What Is a Vision Statement? Http://www.businessnewsdaily.com/3882-vision-statement.html.

Borštnik, Maja. 2013. Kaj je vizija podjetja? Http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/kaj-je-vizija-podjetja.

Tavčar, Mitja I. 2006. Management in organizacija – sinteza konceptov organizacije kot instrumenta in kot skupnosti interesov. Koper: Fakulteta za management.