Podjetje, ki zaposluje skoraj 400 ljudi, vodi pa ga Marijan Kostanjšek, je sodobno in inovativno, za kar skrbijo z nenehnim tehnološkim posodabljanjem in premišljeno kadrovsko politiko, ki je tudi v Podgorju velik izziv. Zahteve kupcev po novem oblikovanju pohištva, novih metodah dela in pritisku po skrajševanju dobavnih rokov družbo spodbujajo v pospešeno zaposlovanje razvojnikov in inženirjev logistike.
Skok skoraj za četrtino
Podjetje je med letoma 2010 in 2013 ustvarjalo prihodke v višini okoli 18 milijonov evrov, leta 2014 pa prvič občutneje odskočilo in dinamično rast ohranja še naprej. Tako so do lanskega leta skupne prihodke dvignili na 25 milijonov evrov, letos naj bi jih vnovič najmanj za 10 odstotkov. Adria Mobil odkupi 89 odstotkov njihove proizvodnje za karavaning, ki je nepogrešljivi del Adriinih avtodomov in počitniških prikolic, ki konča večinoma v tujini, ostalo prodajo v tujino, predvsem na Švedsko, Nemčijo in Anglijo, prodajo sami.
Zadnje leto sicer nekoliko manj delajo za področje jahtinga, kjer so tesno sodelovali s Seawayem, ki je šel 2015 v stečaj, a so deloma že obnovili sodelovanje s SVP Avio, ki je najemnik Seawayeve proizvodnje v Zapužah. »Nedavno smo začeli delati tudi z nemško korporacijo Hanse. Sprva si obetamo za okoli 200.000 evrov prometa na leto.«
Ker je les v jahtah specifičen, hkrati pa gre za enkratne projekte, kjer je treba zagotoviti tudi montažo, o izdelavi pohištva za križarke ne razmišljajo. »Odločili smo se, da inženiring poslov ne bomo opravljali, brez težav pa delamo maloserijske projekte, četudi gre samo za 20 enakih kosov,« pojasnjuje razliko Kostanjšek.
Do leta 2020 že 50 tisočakov dodane vrednosti
Dodana vrednost na zaposlenega v Podgorju znaša nekaj več kot 38.000 evrov, vendar pa je direktor prepričan, da bodo raven 50.000 evrov, kot je dodana vrednost v nemški pohištveni industriji, dosegli že do leta 2020. Sicer pa je v slovenski lesni industriji dodana vrednost komaj nekaj nad 20 tisočakov.
Učinkovitost v Podgorju dvigujejo tudi z vzpostavljanjem boljših delovnih pogojev, saj imajo edini v svoji branži vso proizvodnjo klimatizirano, z uvajanjem najnovejše tehnologije ter delno robotizacijo proizvodnje.
V njej delujejo namreč trije roboti, ki delo opravljajo sami, zaposleni poskrbijo samo za njihovo večkratno reprogramiranje na dan, saj nekatere izdelke izdelujejo maloserijsko. Tudi zato imajo plače nad povprečjem v panogi. Povprečna plača v podjetju je 1682 evrov bruto, kar je tudi nad slovenskim povprečjem, ne le nad povprečjem panoge. Do leta 2020 naj bi ustvarjali najmanj 34 milijonov evrov prihodkov, kar je torej dvakrat več kot še leta 2013.
Deset milijonov evrov za posodobitev
»Pet- do desetodstotna rast je še obvladljiva. Priznam, da je bila lanskoletna 24-odstotna rast kar težko obvladljiva. Kljub rasti obsega proizvodnje število zaposlenih ne bo raslo premo sorazmerno, saj nameravamo predvideno rast prihodkov doseči z okoli 400 zaposlenimi. Višje dodane vrednosti ne moremo več ustvarjati samo s pridnimi rokami naših sodelavcev, pač pa samo še s pametjo in tehnologijo. Optimizirali bomo torej procese, v tehnologijo pa v tej petletki vložili okoli 10 milijonov evrov, torej predvidoma po dva milijona evrov na leto. Sicer pa vsako leto vložimo tudi več kot 100.000 evrov v izobraževanje zaposlenih. Vse to nam bo torej zagotovilo višjo dodano vrednost. Povsem jasno pa je, da razvoja ni brez vrhunsko usposobljenih in zelo zavzetih ljudi.«
Lani so se opremili s tremi roboti ribniške gazele Yaskawa Ristro. »S tem dokazujemo, da se da robotizirati del proizvodnje tudi v lesni industriji, četudi ne delamo velikih serij.« Sicer pa glavnina proizvodnje poteka na CNC-strojih, ki jih povprečno vsako uro nastavljajo na novo za drugo serijo izdelkov.
Za nastavitve CNC-stroja potrebujejo med pet in petnajst minut, zato so kupili stroj, ki nastavitev ne potrebuje, saj sam prepoznava položaj izdelka. Letos bodo v proizvodnjo dodali še en tak stroj.
Posodobitev proizvodnje bo v prihodnje še bolj prispevala tudi k zmanjšanju obsega izmeta, ki trenutno znaša dva odstotka, zato iščejo rešitve in izboljšave, da bi ga zmanjšali na odstotek. Svoje prednosti pred konkurenco želijo ohraniti tudi z veliko prilagodljivostjo, ki je v časih, ko so kupci vse zahtevnejši, velik izziv. »Ni izziv samo proizvodnja, predvsem je izziv logistika,« pojasnjuje Kostanjšek.
