Košev za smeti ob severni obali Bohinjskega jezera – ob Fužinarskem zalivu – ni več. Zamenjala sta jih dva večja zabojnika za ločeno zbiranje odpadkov na ekološkem otoku ob tamkajšnjem parkirišču. Pozorni obiskovalci so spremembo nemudoma opazili. Medtem ko jo nekateri grajajo, drugi menijo, da je dobrodošla. Le redkim je znano, da so jo povzročila neurejena razmerja med občino in državo.

Lepši razgled, a bojazen pred nemarnimi obiskovalci

Sprememb na obali Bohinjskega jezera je Simona Osredkar iz Ljubljane vesela. »Koši na vsakem koraku ne sodijo v takšno naravno okolje,« je prepričana. Pogosto so na območjih, kjer je več obiskovalcev, prepolni, smeti pa brezbrižni gostje odlagajo tudi poleg njih. »Ob koših potem zaudarja, na ostankih hrane in pijače pa se zbirajo ose.«

Tudi italijanska turista Alvise Favaretto in Zeudi Scremin, ki sta k jezeru prikolesarila, košev za smeti ob obali nista pogrešala. »Še celo motili bi naju,« sta nam zaupala, medtem ko sta spomine z bohinjskih počitnic lovila v fotografski objektiv. »Poglejte, kako lep razgled je tukaj, koš za smeti bi ga zagotovo pokvaril,« sta se strinjala.

Srečali pa smo tudi bolj skeptične obiskovalce, ki so odstranitev košev označili za škodljivo. »Sami sicer smeti z obale vedno odnesemo v večji zabojnik ob parkirišču ali celo domov, vendar nisem prepričana, da so enako osveščeni prav vsi obiskovalci,« razmišlja Špela iz Ljubljane. Boji se, da se bo obala jezera ob koncih tedna, ko je na njej gneča, zaradi obiskovalcev, ki bodo na svoje odpadke »pozabili«, spremenila v smetišče.

Prav to naj bi preprečili študentje, ki bodo od tri- do petkrat na teden pospravljali nesnago za pozabljivci na obali Bohinjskega jezera, zagotavlja direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. »Na ekoloških otokih je nekajkrat več prostora, kot ga je bilo v koših,« poudarja. K odnašanju smeti vanje bodo obiskovalce pozivali z zloženko, da jih bodo ločili in odvrgli v prave zabojnike, pa jim bodo na parkiriščih in ob zabojnikih razdeljevali tudi rumene vrečke za odpadno embalažo in črne za preostale odpadke. »Smo v srcu Triglavskega narodnega parka. Domačini imamo do tega dejstva določen odnos. Želimo, da bi ga imeli tudi obiskovalci,« še poudarja Langus.

Obiskovalcem neznano ozadje

Za čistočo ob Bohinjskem jezeru, ki vključuje tudi redno praznjenje košev za smeti na obali, je vzorno skrbela občina Bohinj, kar jo je stalo okoli sto tisočakov na leto. Ob znižanju povprečnine si po besedah župana Franca Kramarja tolikšnega stroška ne morejo več privoščiti. Zlasti zato ker se nanaša na območje, ki spada v Triglavski narodni park (TNP), zanj pa naj bi poskrbel istoimenski javni zavod. Svoje mnenje je Kramar zapisal tudi v pismo ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen.

Da se Bohinj ne bi spremenil v smetišče, je občina ob odstranitvi košev za smeti v bližini Bohinjskega jezera postavila tri ekološke otoke. »Prizadevamo si, da bi ljudje tisto, kar prinesejo s seboj, tudi odnesli, tako kot v gorah. Bomo videli, ali bo to delovalo,« pravi Kramar.

Na osveščenost ljudi, da bodo smeti odnesli vsaj do zabojnikov na ekoloških otokih, stavijo tudi v ministrstvu za okolje in prostor. Opozarjajo, da je odlaganje odpadkov v naravno okolje v naravnem parku prepovedano. Kogar pri tem zaloti naravovarstveni nadzornik, ga bo oglobil s 500 do 3000 evrov kazni. V ministrstvu so še pripomnili, da javni zavod Triglavski narodni park v sklopu javne službe nima opredeljene naloge ravnanja z odpadki.

Ker naravovarstveni nadzorniki narodnega parka ne morejo ves čas ždeti ob jezeru in gledati pod prste obiskovalcem, dogajanje na obali budno spremljajo domačini. Tako se bohinjski občinski svetnik Pavel Zalokar vsak večer sprehodi po Fužinarskem zalivu. »Odpadkov na obali še nisem zasledil,« nam je zagotovil. »Menim, da bodo ljudje zanje bolje poskrbeli kot prej, ko so jih odvrgli v prvi koš za smeti, ki so ga videli,« je še prepričan.