Rekonstrukcije vlade (še) ne bo. Predsednik vlade Miro Cerar je sicer pričakovano, a po tehtnem petdnevnem premisleku sporočil, da ni sprejel petkove ponudbe Karla Erjavca, da odstopi s čela zunanjega ministrstva. Spomnimo: zunanji minister je v petek premierju ponudil odstop, potem ko je arbitražno sodišče ugotovilo nepravilnosti in kršitve arbitražnega sporazuma s Hrvaško.
»Kljub določenim elementom objektivne odgovornosti za neustrezna ravnanja zanje minister Erjavec ni neposredno oziroma krivdno odgovoren,« so sporočili iz kabineta predsednika vlade in dodali, da glede na dejstvo, da se arbitražni postopek nadaljuje, ni razloga za njegovo razrešitev. »Dokončno in celovito oceno o posledicah neustreznih ravnanj v zvezi z arbitražnim postopkom pa bo mogoče sprejeti šele po izdaji končne odločbe tribunala,« so še dodali.
Politična računica uspešna
»Odločitev arbitražnega sodišča o nadaljevanju je prelomnica v postopku. Glede na to sem ponudil odstop, ker če bi to storil lani, bi škodoval celotni arbitražni zadevi,« je za Dnevnik povedal prvak DeSUS. Dodal je še, da v odločbi arbitražnega sodišča niso ugotovili nikakršne odgovornosti ministra ter da je s predlogom odstopa želel izvedeti, ali uživa Cerarjevo zaupanje.
Kot je znano, je arbitražno sodišče prejšnji četrtek izdalo delno arbitražno odločbo in sporočilo, da se bo postopek med Slovenijo in Hrvaško nadaljeval, ker kršitev Slovenije ni bila tako huda, da bi opravičila zahtevo Hrvaške po končanju postopka, ter da arbitražno sodišče še vedno lahko sprejme neodvisno in nepristransko odločitev.
Dan pozneje je Erjavec, sicer zadovoljen, da se bo arbitraža nadaljevala, rekel, da prevzema odgovornost za nastale zaplete in da je odstop ponudil, ne zato, ker bi bil za lansko afero Pirangate soodgovoren, temveč zato, ker je bil že od lanskega poletja tarča številnih kritik. Cerar je v prvem odzivu dejal, da je prvak DeSUS izbral neprimeren čas za ponudbo odstopa, a da bo njegovo ponudbo resno preučil. Že takrat je Cerar menil, da glede arbitraže sicer obstajajo elementi objektivne odgovornosti Erjavca, a da je že interpelacija pokazala, da jasnih razlogov za njegovo razrešitev ni. Cerar in Erjavec pa sta se o ponudbi odstopa »temeljito pogovorila že v ponedeljek« in sicer ob robu vrha o Zahodnem Balkanu, ki sta se ga skupaj udeležila v Parizu.
Kot smo pisali že v sobotnem Dnevniku, pa je bila v ozadju Erjavčeve ponudbe odstopa premišljena politična računica, kar je tudi eden glavnih očitkov prvaku DeSUS iz koalicijskih vrst. Po mnenju nekaterih naj bi Erjavec s to potezo odločitev arbitražnega sodišča skušal prikazati kot svojo pomembno zmago in iz tega ustvariti politični kapital.
