»Dori sem jahala, ker sem je že navajena. Bilo je čudovito, lahko sem jo božala, krtačila, jo osedlala, nahranila s senom...« je po prvem dnevu v jahalnem počitniškem taboru v Depali vasi kar vrelo iz osemletne Kiare iz Ljubljane.

»Pa nove prijateljice sem spoznala in prijazne učiteljice, ki so poskrbele tudi za naše želodčke, potem pa smo kidali gnoj. V samokolnice smo ga naložili in odpeljali,« je navdušeno nadaljevala. Osemletna Pia iz Polhovega Gradca, ki se je prvič povzpela na konja, je ponosno vskočila v pogovor z ugotovitvijo: »Dobro mi je šlo, mislim, da sem kar dobro jahala!« Seveda so konji že od nekdaj njene najljubše živali, je še povedala in pokazala, kako je z barvnimi kredami porisala Gala s srčki in mu na glavo narisala sonček, saj je vendar poletje.

S kredami porisani konji

S kredami so na prvi dan svoje nove dogodivščine štirinožne prijatelje porisale tudi druge udeleženke poletnega jahalnega tabora v Konjeniškem klubu Gibanje v Depali vasi, kjer bodo s konji preživele ves teden. »Meni so konji tako všeč, da prihajam v šolo jahanja tudi med letom,« je dejala devetletna Zoi iz Dobena, ki jaha, kot pravi, že več kot šest mesecev.

»Mislim, da sem kar dobra jahačica,« ni skrivala navdušenja niti najstarejša udeleženka, trinajstletna Taja iz Trzina, ki se sploh ne spomni več, koliko let se že ukvarja s konji. Tokrat jezdi kobilico Naxus in skrbi zanjo. Tudi sestrici, šestletna Iza in osemletna Kaja, menita, da sta že izkušeni jahačici, saj sta bili na taboru že lani. Znova sta prišli zato, ker konje obožujeta, ker jih radi jahata, božata, skrbita zanje.

»Ljubezen do konjev smo jima zagotovo pomagali privzgojiti starši, saj sva v mladosti oba jahala in preskakovala ovire. Zdaj doma konjev nimamo, a ni rečeno, da si ne bomo čez nekaj let spet omislili svojega konja,« je dejala njuna mama Jana Rozman, ki je bila članica lavriškega konjeniškega kluba in je prepričana, da stik z naravo in živalmi zelo dobro vpliva na razvoj in odraščanje otrok. Zato bodo na tabore prihajali vsako leto.

Tudi Karin Dobnikar, vedno nasmejana vodja šole jahanja v konjeniškem klubu Gibanje na robu Depale vasi, je prepričana, da druženje s konji in skrb zanje dobro vplivata na otroke, ki si pri tem pridobivajo tudi delovne navade in občutek odgovornosti. »Poudarjamo odnos do konja, se učimo, kaj je odgovornost in kako je treba ravnati z živim bitjem,« pravi in nadaljuje, da poletni tabor poleg jahanja vključuje tudi celostno oskrbo konja. Zato veliko dela poteka na tleh. Otroci spoznavajo, kako se konji odzivajo, poučijo se tudi o tem, zakaj so živali, ki so v naravi plen, tako plašne...

Spali na senu v boksih

»Seveda so otroci najraje s konji, a se na taboru dogaja tudi veliko drugih prijetnih stvari. Vsak dan zapolnimo z različnimi igrami, šolo preživetja, vključujemo ustvarjalne delavnice, pogovore, nagradna tekmovanja, iščemo zaklade...« našteva Karin in doda, da so bili prejšnji teden otroci najbolj navdušeni, ko so lahko pri konjih tudi prespali. Čeprav so sprva nameravali spati v šotorih, so potem nanosili seno kar v nove bokse in se nanj zvalili v spalnih vrečah. Prej so si dolgo pripovedovali zgodbe ob tabornem ognju. Šušljanje pa ni zamrlo pozno v noč, pove Karin in doda, da je program njihovega tabora primeren tudi za otroke, ki še niso pripravljeni na daljšo odsotnost od doma in prenočitev brez staršev, saj se na to pripravijo postopno, ko že dobro poznajo prijatelje, trenerke in animatorke.

Na vprašanje, zakaj so na taboru skoraj sama dekleta, pa tudi Karin ne zna odgovoriti: »Tudi v klubu se to sprašujemo. Verjetno zato, ker se je treba s konji zelo veliko ukvarjati, ker je treba zanje skrbeti, ker je z njimi veliko dela in moraš imeti zelo veliko potrpljenja.« Zgovoren je tudi podatek, da bo na vseh taborih skupaj le en fant. Kot bi šlo za ritmično gimnastiko, se je pošalil eden izmed očkov!