Gostitelj odgovoren tudi, ko so stvari v garderobi na željo gosta
Porodilo se je vprašanje, kakšen učinek imajo takšni in podobni napisi, ki ne stojijo le v kulturnih ustanovah, ampak tudi v mnogih drugih prostorih, na primer v gostinskih lokalih. Naša bralka je prepričana, da ti napisi nimajo pravne veljave in da so v podobnih situacijah zavedeni številni ljudje, ki ne poznajo svojih pravic v primeru kraje ali poškodovanja njihovih osebnih stvari, zato ne uveljavljajo odškodninske pravice.
Njenemu mnenju prikimavajo na Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer pravijo, da se z objavo o izključitvi odgovornosti te v resnici ne da izključiti, zato take izjave nimajo pravnega učinka, čemur pritrjuje tudi Mina Kržišnik iz odvetniške družbe Brulc, Gaberščik in Kikelj.
To pojasnilo ima podlago v 744. členu obligacijskega zakonika, v katerem piše, da nimajo nobene veljave »izobešene izjave, s katerimi se v nasprotju z določbami tega zakonika izključuje, omejuje ali pogojuje njegova (gostinčeva ali upravljalca katerega drugega javnega prostora, op. p.) odgovornost za stvari, ki so jih gosti prinesli s seboj«.
Kržišnikova opozarja, da »določba ne velja zgolj v primeru, ko so gostje dolžni pustiti stvari v garderobi, temveč tudi takrat, kadar gostje po lastni želji (proti plačilu ali zastonj) pustijo osebne stvari v garderobah«. Pri tem ima gostitelj dolžnost sprejeti stvari v hrambo, če si gost tega želi.
Škodo je treba takoj prijaviti
V skladu z obligacijskim zakonikom gostinec oziroma v našem primeru kulturna ustanova torej ne glede na napise, ki jih postavi pred obiskovalce, odgovarja za poškodovane in izginule stvar v višini njihove vrednosti, a ne več kot za 50.000 tolarjev (dobrih 200 evrov). Kadar je v gostinsko ponudbo vključena tudi nastanitev, višina zneska, do katerega gostinec odgovarja za predmete gosta, znaša do 150.000 tolarjev (dobrih 620 evrov). Pri tem obstaja omejitev. »Odgovornost gostinca je izključena le v primeru višje sile, ali če je škoda nastala po krivdi gosta oziroma oseb, ki jih je gost pripeljal s seboj, ali zaradi vzroka v stvari sami,« dodaja Kržišnikova.
Ko gost oziroma obiskovalec ugotovi, da so njegove stvari izginile ali se poškodovale, je najpomembneje, da to nemudoma priglasi, kajti v nasprotnem primeru se pravica do odškodnine zoži. »Če tega ne stori, ima pravico do odškodnine samo, če dokaže, da je škoda nastala po krivdi gostinca ali osebe, za katero on odgovarja.«
