Dežela fizike obiskovalcu najprej daje vtis, da je vstopil v nenavaden muzej. Prav zato je ustanovitelj Anton Popov ustanovo poimenoval antimuzej. Sprva si namreč začudeni obiskovalci lahko ogledujejo nenavadne naprave in pripomočke, ki že sami po sebi postavljajo vprašanje o tem, kako delujejo. Ko se mednje zapodita ustanovitelj Popov in vodja domiselne razstave Tilen Kuhar, pa se prostor spremeni v pravi znanstveni laboratorij. V njem se bliska, grmi, poka, se sveti, elektri in zaudarja po smodniku ali plastiki. Vsem omenjenim čutilom pa k razumevanju naravnih in fizikalnih pojavov, ki jih obiskovalcem skušajo pojasniti v antimuzeju, pomaga še udeležba pri poskusih. Obiskovalci namreč pri njih aktivno sodelujejo in jim ni treba ostati zgolj pri gledanju.

Čarovnija je v resnici znanost

Antimuzej se lahko pohvali z edinstveno zbirko naprav, ki na zanimiv in razumljiv način prikazujejo, kako deluje svet okoli nas. Na 12 napravah, ki demonstrirajo naravne in fizikalne zakone in jih je ekipa kreativnih inženirjev, zbranih v podjetju SCI-tvn, izdelala v Sloveniji, je mogoče izvesti okoli 25 poskusov. Obiskovalci prek njih izvedo, kako nastane strela in kaj je elektromagnetni impulz. Lahko opazujejo lebdenje in si ogledajo žarek plazme. Prikazi so zanimivi tako za otroke, starejše od desetih let, kot tudi za odrasle.

»Prikazujemo stvari, ki se že uporabljajo v današnjem času, a tega ne vemo, saj smo pač navajeni, da le pritisnemo na neki gumb in se nekaj zgodi, ne poznamo pa fizike za tem,« pravi Kuhar. Popov ga dopolni: »Odpiranje vrat s pritiskom na gumb morda deluje kot čarovnija, v resnici pa gre zgolj za znanost!« Popov pravi, da je antimuzej drugačen od muzejev tudi zato, ker je namesto v preteklost usmerjen v prihodnost.

Konec nepotešene radovednosti

Napredne tehnologije vstopajo na vsa področja človekovega obstoja. Prav zato kot družba potrebujemo vse več usposobljenih inženirjev, ti pa se začnejo kaliti že kot otroci. Kako je, ko jih primanjkuje, je Popov občutil na svoji koži. »Delal sem na področju pridobivanja električne energije, kjer smo se soočali z velikim pomanjkanjem usposobljenih strokovnjakov oziroma ljudi s tehnološkim znanjem. Takrat sem se zavedel, da moramo zanimanje za to področje zbuditi že pri najmlajših, in stvari vzel v svoje roke.«

Tako bi moralo biti, pravi tudi asistentka fizike na ljubljanski pedagoški fakulteti dr. Barbara Rovšek in ugotovitev dopolni z ne ravno prijetno lastno izkušnjo. »V osnovni šoli sem težko čakala na fiziko, saj sem upala, da mi bo znala pojasniti na primer naravne pojave. Žal se moja pričakovanja niso izpolnila,« se spominja in dodaja, da je vse nadoknadila v srednji šoli. »Verjamem, da je danes v šolah veliko takšnih učiteljev, ki znajo v otrocih zbuditi radovednost. Za tiste, ki hočejo vedeti več, je obisk takšne razstave zelo zanimiva izkušnja,« ugotavlja profesorica, ki je ob svojem obisku navdušeno sodelovala pri eksperimentih. »Preden sem obiskala antimuzej, si nisem znala predstavljati, kaj bom videla in doživela. Že same naprave so tehnološko zanimive, pa tudi pojavi, ki jih pojasnjujejo, so sila privlačni,« navdušeno dodaja doktorica fizike.